Otroški sedeži morajo biti homologirani po ECE standardu št. 44. Do lani je veljal standard ECE-R44/03, od lani pa velja standard ECE-R44/04. Velike razlike med standardoma ni, saj se niso spremenile varnostne zahteve, temveč novi standard 44/04 na novo predpisuje le (pogostejše) preverjanje kakovosti izdelave sedežev. Tako sedežem zgolj zaradi tega, ker so homologirani po standardu 44/04, ni treba izpolnjevati prav nič strožjih varno­stnih predpisov.

Skupine otroških sedežev
Sedeži so razvrščeni v štiri skupine, pri čemer je začetna skupina razdeljena še na dve podskupini. Skupine sedežev so:

• skupina 0 - za do 10 kg težke otroke oziroma za otroke do enega leta starosti
• skupina 0+ - za do 13 kg težke otroke oziroma do leto in pol stare otroke
• skupina I - za od 9 do 18 kg težke otroke oziroma od enega do štirih let stare otroke
• skupina II - za od 15 do 25 kg težke otroke oziroma od tri do šest let stare otroke
• skupina III - za od 25 do 36 kg težke otroke oziroma od šest do dvanajst let stare otroke

Predpisi
Uporabo otroških varnostnih sedežev pri nas določa zakon o varnosti v cestnem prometu. 102. člen določa: "Med vožnjo v dvoslednem motornem vozilu z vgrajenim zadrževalnim sistemom mora biti otrok, mlajši od 12 let ali manjši od 150 cm, zavarovan z zadrževalnim sistemom, ki je primeren otrokovi telesni rasti in telesni masi. V osebnem avtomobilu, v katerem zaradi konstrukcijskih lastnosti avtomobila otroka ni mogoče zavarovati na tak način, sme sedeti tak otrok le na zadnjem sedežu." V tem členu zakona je še zapisano, da se z globo 125 € (29.955,00 tolarjev) kaznuje za prekršek voznik, ki ne ravna v skladu s to določbo.
Letos maja je začela veljati tudi nova evropska direktiva o prevozu otrok, ki jo morajo upoštevati vse članice EU. Direktiva določa, da se morajo v varnostnih sedežih voziti vsi otroci do velikosti 135 cm, seveda pa lahko nacionalni predpisi predpišejo tudi strožje predpise. Problem nastane takrat, če so do 150 cm veliki otroci težji od 36 kg, za kolikor so homologirani otroški varnostni sedeži skupine III.

Nekaj nasvetov

Poskrbite, da se bo otrok v sedežu dobro počutil. Posebno pozornost namenite poteku varnostnega pasu. Ta mora biti prilagojen otrokovi velikost in mora potekati prek ramen, nikakor pa ne prek vratu. Otroka pripnite v sedež pred vsako, še tako kratko vožnjo. Le s tem mu boste jasno sporočili, da mora biti v sedežu vedno pripet. Seveda morajo biti tudi voznik in sopotniki pripeti z varnostnimi pasovi.
Če namestite otroški varnostni sedež na prednji sedež v avtu, se prepričajte, da je izklopljen var­no­stni meh. Če varnostni meh ni izklopljen, lahko ob sprožitvi po­vzro­či smrtne poškodbe otroka.
Ko nameščate otroški sedež v avto, je včasih priporočljivo obrniti zglavnik v avtu v nasprotno smer, saj se s tem otroški sedež bolje prilagaja.

Varna pritrditev: Isofix
Vse več avtomobilov ima pritrditvene sponke za vpetje otroških varnostnih sedežev z isofix pritrditvijo.
Če ima otroški sedež samo dve isofix pritrditveni točki, mora biti sedež homologiran za uporabo v vsakem modelu avtomobila. Če pa ima otroški sedež tudi pritrditveni trak (angleško top tether) in ima avto, v katerega sedež namestimo, tudi posebno točko za pritrditev tega traku, je dovoljena univerzalna (splošna) uporaba takšnega sedeža v vseh tako opremljenih avtih.
Tretja možnost je, da ima otroški sedež oporno nogo, s katero ima sedež oporo na dnu avta. Tedaj je sedež delno univerzalen - če lahko oporno nogo dobro učvrstimo na tla avta in če so tla dovolj čvrsta, saj imajo nekateri avtomobili v tleh tudi predale. Ali sedež lahko uporabljamo v določenem avtu, je navedeno v navodilih za uporabo sedeža.

Uporaba rabljenih otroških sedežev
Marsikdo si zastavlja vprašanje, kako je z uporabo rabljenih otroških sedežev, saj lahko s sposojo ali nakupom rabljenega sedeža precej prihranimo. Otroški sedeži so uporabni do devet let, toda le, če so dobro ohranjeni in če niso doživeli trka. Ob trku lahko pride d poškodb, lahko tudi nevidnih, zato sedežev po trku ni priporočljivo uporabljati. Zato priporočamo samo uporabo tistih rabljenih sedežev, za katere natančno poznate njihovo zgodovino in ste prepričani, da niso bili udeleženi v trku.

brezhibnosti, predpogoj za njeno učinkovito delovanje in dobro počutje v avtomobilu. Ob pravilni uporabi klimatska naprava ni škodljiva. Še več, njeni pozitivni učinki na ugodno počutje med vožnjo in večjo varnost v prometu so nedvomni. Ob upoštevanju nekaj preprostih navodil boste - kljub večjemu strošku ob nakupu avtomobila in nekaj večji porabi goriva (pol do enega litra na 100 km) - hitro spoznali vse njene prednosti. Vendarle pa obstaja nekaj splošnih napotkov, ki si jih pri uporabi klimatske naprave velja zapomniti in upoštevati:

• ko sedete v močno segret avto in speljete, za minuto ali dve odprite stranska stekla, s čimer boste najhitreje spravili močno segret zrak iz potniške kabine,
• nato vsa stekla popolnoma zaprite in nastavite klimo na zaprt krog delovanja, na tako imenovano „reciklažo zraka", s čimer izključite dotok vročega zraka iz zunanjosti. Krožil bo le zrak znotraj kabine, ki bo tako najhitreje ohlajen, najhitreje pa bo dosežena tudi željena temperatura v vozilu,
• ne nastavljajte hlajenja na preveč nizko temperaturo. Optimalno naj temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ne bi presegala 7 stopinj Celzija. Tako boste preprečili razvoj prehladnih obolenj in zmanjšali obremenitve organizma zaradi prevelikih temperaturnih razlik,
• ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino. Prezračevalne šobe zato vedno obrnite stran od glave in drugih delov telesa, saj neposredno izpostavljanje hladnemu zraku lahko vodi do podhladitve in posledičnega prehlada ali "revmatskih" težav,
• moč delovanja ventilatorja nastavite na najmanjšo še učinkovito stopnjo. V kolikor imate vgrajeno avtomatsko klimatsko napravo, izberite nastavitev auto, v kateri elektronika ob pomoči različnih tipal in servo motorjev, smer pretoka zraka in hitrost ventilatorja samodejno prilagaja nastavljeni temperaturi in zunanjim vremenskim razmeram.

Vzdrževanje klimatske naprave
Klimatska naprava pa potrebuje tudi vzdrževanje, saj je celoten sistem sestavljen iz velikega števila gumijastih in plastičnih cevi, plin, ki ga za svoje delovanje uporablja klimatska naprava, pa vseskozi uhaja v ozračje skozi mikroskopske pore sistema. Po štirih do petih letih uporabe iz sistema običajno uide toliko plina, da se moč hlajenja opazno zmanjša. Zato je priporočljivo, da se vsakih nekaj let oglasite na rutinskem pregledu klimatske naprave, kjer se preveri delovanje in moč hlajenja klimatske naprave. Ko klimatska naprava ne opravlja več svojega dela, mora serviser iz sistema izčrpati ves plin in ga nadomestiti z novim. Natančna količina plina je napisana v tehnični dokumentacija avtomobila, v povprečju pa je v klimatskem sistemu od 0,5 do 1 kg hladilnega plina.

Servis klimatske naprave lahko opravite v poslovnih enotah AMZS v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Kranju in na Otočcu.

Preden se odpravite na pot s priklopnikom, vam svetujemo, da se natančno pozanimate o nekaterih značilnostih in zakonskih zahtevah vožnje priklopnika. V tehničnih podatkih priklopnika najdete nujno potrebne podatke, iz katerih je razvidno, kdaj je potrebna registracija, tehnični pregled in kakšen vozniški izpit potrebujete.

Kdaj sta potrebna registracija in tehnični pregled priklopnika?
Registracija lahkega priklopnika (največja dovoljena masa do 750 kg) ni potrebna, saj je zavarovan preko vlečnega vozila, zato mora biti pri vleki označen z enako registrsko tablico, kot vlečno vozilo. Tehnični pregled za lahke priklopnike je potrebno opravljati vsaka 4 leta. Za bivalne priklopnike je potrebna registracija le, če je največja dovoljena masa nad 750 kg. Tudi tehnični pregled vseh bivalnih priklopnikov, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, se opravlja na 4 leta.

Po pravilniku o merah in masah vozil sta lahko avtomobil in priklopnik skupaj dolga do 24 metrov, vendar je potrebno upoštevati, da je največja dolžina priklopnika 12 m. Pri vleki priklopnika, ki je širši od vlečnega vozila, sta predpisani dve dodatni zunanji ogledali, ki sta običajno nameščeni na daljših nosilcih, tako da segata preko širine priklopnika. Širina priklopnika skupaj s tovorom ne sme presegati 2,55 metra Daljši tovor, ki ga prevažamo na prikopniku, lahko na zadnji strani sega 1,5 m čez priklopnik, vendar mora biti vsaj na petih šestinah dolžine oprt na prikopnik. Skrajna točka tovora mora biti označena, najbolje s kvadratno tablo 50 x 50 cm, ki je pobarvana s pasovi oranžne in bele barve.

Pred vožnjo na priklopniku preverite tudi brezhibnost delovanja vseh svetlobnih naprav, globino profila pnevmatik (najmanj 1,6 mm), stanje vlečne naprave in varnostne vezi ter zavor, če jih priklopnik ima.

Največja dovoljena hitrost vožnje osebnega vozila s priklopnikom na avtocestah ter na cestah izven naselij je v večini evropskih držav omejena na 80 km/h, v naselju pa 50 km/h. Pri vleki priklopnika posebej pazite pri zaviranju, zavirajte pravočasno in z občutkom, ter se izogibajte prehitevanju. Pri prevozu bivalnega priklopnika bodite pozorni na bočni veter, saj vam lahko tudi pri manjših hitrostih zaradi velike bočne površine veter prevrne vozilo. V bivalnem priklopniku ni dovoljeno prevažati ljudi.

Kdaj potrebujem vozniško dovoljenje B+E kategorije?
Z vozniškim dovoljenjem B kategorije lahko vlečemo lahki priklopnik (tovorni ali bivalni prikopnik do največje dovoljene mase 750 kg). V tem primeru dodatna E kategorija vozniškega izpita ni potrebna.

Pri vleki vseh ostalih priklopnikov, katerih največja dovoljena masa presega 750 kg, ne potrebujemo E kategorije, če upoštevamo, da:

• največja dovoljena masa priklopnika ne presega mase vlečnega vozila in
• največja dovoljena masa vlečnega in priklopnega vozila skupaj ne presega 3.500 kg.

V ostalih primerih je potrebno imeti vozniško dovoljenje kategorije B+E.