EuroRAP (European Road Assessment Programme - www.eurorap.org) je evropski neodvisen program ocene varnosti cest, ki ga je ustanovila mednarodna neprofitna organizacija, katere člani so avtoklubi, nacionalni in regionalni skrbniki cestnega omrežja, znanstveno raziskovalni inštituti in strokovnjaki različnih strok, ki se srečujejo in delujejo v okviru vsebin prometne varnosti na cestah. Pokaže nam pot in način, kako lahko naredimo ceste bolj varne, ceste, ki v svojem izdelanem sistemu lahko oprostijo napako voznika in ga zaradi te napake v svoji izvedbeni formi ne kaznujejo s smrtjo ali poškodbo. Program je kompatibilen z zelo razširjenim in poznanim programom EuroNCAP (program ocenjevanja avtomobilskih trkov »crash-testov«), kjer se varnost novih vozil ocenjuje z zvezdicami. V tem primeru se z zvezdicami ocenjuje varnost cest.

Evropski program ocene varnosti cest EuroRAP (European Road Assessment Program) vrednoti stopnjo prometne varnosti cest na dva načina:

• Ocena tveganja (Risk mapping) cest temelji na analizi podatkov o prometnih nesrečah s težko poškodovanimi ali mrtvimi v triletnem obdobju 2006 - 2008, glede na prevožene kilometre. Cestno omrežje se rangira barvno glede na stopnjo tveganja v pet razredov.
• Rangiranje cest (Star rating) se izvaja glede na stanje in opremljenost ceste ter posledično verjetnost nastanka prometnih nesreč in stopnjo zaščite vsem udeležencem v prometu. Cestno omrežje se rangira od ene do pet zvezdic.

EuroRAP s svojo vsebino v slovenskem prostoru ponuja odgovornim in javnosti neodvisen in konsistenten sistem za ocenjevanje varnosti cest ter sledenje in ugotavljanje učinkovitosti implementacije ponujenih rešitev v vsakdanje življenje in s tem tudi v povečanje prometne varnosti. Projekt dokazuje sorazmerno velik razkorak med posledicami prometnih nesreč in varnostjo po posameznih cestah v državi.

Tako se uporabnikom cest, javnosti, politikom, projektantom in inženirjem transparentno prikaže, katere ceste imajo nesprejemljivo in previsoko stopnjo tveganja. Tovrstne ceste je potrebno še toliko bolj pozorno preučiti in odpraviti nepravilnosti, ki prežijo na uporabnike. Dokazano je bilo, da so stroški potrebnih ukrepov na cesti nemalokrat zanemarljivi v primerjavi s posledicami prometnih nesreč.

S programom EuroRAP nameravamo:

• Informirati uporabnike cest glede nivoja varnosti ter stopnje tveganja cest, ki jih uporabljajo
• Omogočiti uporabo podatkov v sodobnih navigacijskih napravah – možnost izbire najvarnejše poti
• Ponuditi dodatno informacijo odgovornim snovalcem, projektantom, upravljavcem in vzdrževalcem cest, politikom, uporabnikom in celotni javnosti v obliki neodvisnega testa cest
• Slovenske ceste primerjalno umestiti med evropsko cestno omrežje

John Dawson - Predsednik EuroRAP
V državah Evropske unije so prometne nesreče v zadnjem desetletju zahtevale dva milijona smrtnih žrtev in huje poškodovanih, pri čemer so stroški nesreč letno znašali 160 milijard evrov oz. 2 % evropskega BDP-ja. Kakor v železniških in letalskih nesrečah, si tudi na cestah nihče ne želi smrtnih žrtev.
Število smrtnih žrtev ali hudo poškodovanih, ki jih je letno 200 000, se ne bo zmanjšalo, če pristojni ne bodo sprejeli učinkovitih ukrepov za načrtovanje varnih cest. To je potrebno še zlasti na cestah izven večjih mest, ki terjajo kar dve tretjini vseh smrtnih žrtev v državah EU. Z obravnavo predvsem državnih cest zlahka lociramo tiste najnevarnejše in na njih pričnemo izvajati preventivne ukrepe.
EuroRAP razkriva na stotine cest po Evropi, na katerih so nesreče s smrtnim izidom ali hudimi poškodbami nekaj vsakdanjega in predvidljivega – ter nekaj, čemur bi se lahko izognili, če bi uvedli spremembe pri načrtovanju in ureditvi cest. Število hudih prometnih nesreč bi lahko zmanjšali za več kot polovico, če bi z vidika varnosti ceste posodobili – poskrbeli za varna križišča in odbojne ograje ob cestah, uredili razvrstilne prometne pasove v križiščih in prometno signalizacijo.
S cenovno sprejemljivim in učinkovitim programom, ki bo dnevno pomagal preprečiti vsaj 300 smrtnih žrtev in huje poškodovanih, lahko v naslednjih desetih letih prihranimo najmanj 0,5 % evropskega BDP-ja. Da bomo uspešni, potrebujemo varne voznike, varna vozila ter varne ceste, kakor tudi 'logične' in 'prizanesljive' ceste, značilne za države z najnižjo stopnjo nesreč v cestnem prometu.


Dr. Danijel Starman - Predsednik AMZS, Podpredsednik FIA Mobility
Ceste so pogosto velik dejavnik tveganja v prometu. Mnogi nevarni cestni odseki ne odpuščajo vozniških napak in na kritičnih mestih pomembno prispevajo k žalostni statistiki poškodovanih in mrtvih na naših cestah! Ravno zaradi slednjega smo v AMZS že od leta 2003 člani Projekta EuroRAP, ki nam kaže pot in način, kako lahko naredimo tudi ceste bolj varne, bolj prijazne do vozniških napak. Vendar le pobuda civilne družbe ni dovolj, želimo si odgovornega sodelovanja in celovite podpore drugih strokovnih ustanov. Zato smo k aktivnemu partnerskemu sodelovanju povabili Ministrstvo za promet, Direkcijo RS za ceste, Policijo, DARS ter Fakulteto za gradbeništvo oz. Prometnotehniški inštitut.
Verjamemo, da nam tudi EuroRAP, kot celovit in sistemski projekt na področju prometne infrastrukture, pomaga odpirati novo poglavje pri zagotavljanju celovite prometne varnosti in dopolnjuje že uveljavljene Euro Teste s področja prometne signalizacije, delovišč na AC, prehodov za pešce itd.
Zmanjšanje števila umrlih in težje poškodovanih skozi skrbno izdelan program sistemskega testiranja nevarnosti in pomanjkljivosti na cestah je osnovni cilj projekta EuroRAP tudi v Sloveniji. Skupaj premagajmo črno statistiko naše prometne varnosti!


Robert Štaba - Vodja projekta EuroRAP Slovenija
V zlatem trikotniku prometne varnosti je AMZS skozi zgodovino posvetila ogromno znanja, vsebin in aktivnosti področju človeka, udeleženca v prometu, področju vozil, nekoliko manj pa celovitemu področju cest. Tako smo skozi sodelovanje v različnih EuroTestih s področja infrastrukture zavzeli strateško odločitev, da je za nas voznike in uporabnike cest, pri uresničevanju zaveze za zviševanje varnosti na slovenskih cestah, program, kot je EuroRAP, izredno pomemben in aktualen. Glede na njegovo uspešno implementacijo v državah EU si Slovenija kot pomembna država na koridorju in tranzitni legi ne more in ne sme dovoliti manjko na tem področju. Program zagotavlja zelo operativen premik od besed k dejanjem na področju vloge ceste kot enega izmed elementarnih elementov celotnega sistema prometne varnosti. Postavlja in odpravlja tudi vzrok in odgovornost infrastrukture v primerih prometnih nesreč. Je prijazno orodje in standard managmenta pri odločanju, načrtovanju, upravljanju in vzdrževanju cest, uporabniku pa nudi možnost in informacijo o stopnji varnosti določene ceste ali odseka. Projekt pomeni sinergijo delovanja civilne družbe z odgovornimi organi države na konkretni poti zmanjševanja najhujših posledic prometnih nesreč.

2.049.135 državljanov živi v Sloveniji
1.285.191državljanov ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornega vozila
1.366.134 motornih vozil je registriranih v Sloveniji
40.000 km cest je obsegalo omrežje javnih kategoriziranih državnih in občinskih cest v Sloveniji.
6.494 km cest je obsegalo omrežje javnih kategoriziranih državnih in občinskih cest v Sloveniji na dan 1.1.2009.
39.4% prevoženih kilometrov na državnih cestah je bilo opravljenih na avtocestah in hitrih cestah (9% dolžine državnega cestnega omrežja).
21.4% prevoženih kilometrov na državnih cestah je bilo opravljenih na glavnih cestah (13% dolžine državnega cestnega omrežja).
39.2% prevoženih kilometrov na državnih cestah je bilo opravljenih na regionalnih cestah (78% dolžine državnega cestnega omrežja).
57,4% (3.728km) državnih cest ima visoko oziroma srednjo-visoko stopnjo tveganja.
13,9% cest ima nizko stopnjo tveganja, 6,4% nizko-srednjo ter 20,2% srednjo stopnjo tveganja. Avtoceste in hitre ceste so ceste le z nizko, nizko-srednjo ali s srednjo stopnjo tveganja.
15% izmed težko poškodovanih ali mrtvih udeležencev so pešci ali kolesarji, 18% je motoristov, 38% voznikov osebnega avtomobila ter 23% sopotnikov.
2/3 (64%) prometnih nesreč s težko poškodovanimi ali mrtvimi se je zgodilo na regionalnih cestah, 25% na glavnih cestah, 11% pa na avtocestah ali hitrih cestah.
11,3% vseh prometnih nesreč na regionalnih cestah so trki z živalmi.
11x višjo stopnjo tveganja imajo regionalne ceste v primerjavi z glavnimi cestami.

Avtoceste in hitre ceste so v Sloveniji upravljanju Družbe za avtoceste Republike Slovenije (DARS). Na dan 1.1.2009 je bilo v Sloveniji 566 km avtocest in hitrih cest. So državnega pomena in namenjene daljinskemu mednarodnemu povezovanju ter povezovanju med najpomembnejšimi središči regionalnega pomena. Avtoceste in hitre ceste so praviloma ceste s fizično ločenima smernima voziščema.

Rezultati so prikazani na nivoju odseka, združeno za osnovne in vzporedne odseke cest z ločenima smernima voziščema.