Lahko preprečimo potovalno slabost?

Novice

Kinetoza ali potovalna slabost se pojavi, ker možgani zaznavajo gibanje, ki se ne sklada s tem, kar zaznavajo naša čutila: oči in organ za ravnotežje (v notranjem ušesu). “Različna prevozna sredstva z načinom gibanja povzročajo motnje v čutni zaznavi. Informacij, ki jih dobivajo od čutil, možgani ne znajo pravilno interpretirati, zato pride do občutka neravnovesja, ki ga telo poskuša na najrazličnejše načine kompenzirati. Kot stranski učinki se pojavijo slabost, glavobol, nelagodje in podobno. Nekatere teorije potovalno slabost povezujejo z razvitostjo središča za ravnotežje oziroma njegovimi okvarami. V vsakem primeru težavo dodatno poslabšajo dražljaji, kot so alkohol, droge in zdravila,” pravi Milan Rajtmajer, dr. med., specialist splošne medicine iz Zdravstvenega doma Celje.

Ovinki do cilja

Bledica, potenje, nabiranje sline, slabost in bruhanje – upamo, da to niso vaši spremljevalci, ko se odpravite na poletne počitnice. Potovalno slabost vsaj enkrat v življenju doživi več kot polovica ljudi, še posebno na ladji, a pogosto marsikomu pokvari že vožnjo z avtomobilom. Največkrat prizadene mlajše popotnike v starosti od šest do dvanajst let. Ali potovalno slabost lahko preprečimo ali vsaj omilimo?

Kinetoza ali potovalna slabost se pojavi, ker možgani zaznavajo gibanje, ki se ne sklada s tem, kar zaznavajo naša čutila: oči in organ za ravnotežje (v notranjem ušesu). “Različna prevozna sredstva z načinom gibanja povzročajo motnje v čutni zaznavi. Informacij, ki jih dobivajo od čutil, možgani ne znajo pravilno interpretirati, zato pride do občutka neravnovesja, ki ga telo poskuša na najrazličnejše načine kompenzirati. Kot stranski učinki se pojavijo slabost, glavobol, nelagodje in podobno. Nekatere teorije potovalno slabost povezujejo z razvitostjo središča za ravnotežje oziroma njegovimi okvarami. V vsakem primeru težavo dodatno poslabšajo dražljaji, kot so alkohol, droge in zdravila,” pravi Milan Rajtmajer, dr. med., specialist splošne medicine iz Zdravstvenega doma Celje.

To ni bolezen

Poleg otrok so za potovalno slabost bolj dovzetni nekateri kronični bolniki, na kar lahko vpliva sama bolezen ali zdravila, ki jih zaradi bolezni redno jemljejo, še posebno ob srčno-žilnih boleznih. K slabosti so bolj nagnjene tudi nosečnice. Nekoliko manj smo občutljivi, če se na pot podamo v vlogi voznika, a ob zelo ovinkasti poti ji niti vozniki ne morejo povsem ubežati, če so k njej nagnjeni in imajo morda še kakšno kronično bolezen.

“Ameriške raziskave so pokazale, da se je skoraj 60 odstotkov ljudi v preteklosti vsaj enkrat soočilo s potovalno slabostjo,” razlaga Milan Rajtmajer.

Nekateri se s to težavo srečujejo vse življenje. Bi morali obiskati zdravnika?

“To ni bolezen, ampak je pravzaprav le simptom. Ljudje ga večinoma skušajo omiliti bodisi z zdravili bodisi z določenimi manevri, s katerimi zmanjšajo učinke predvsem zunanjih dražljajev, ki prihajajo v telo,” pove zdravnik. Druge pomoči pravzaprav ni.

Otrok v avtu: preusmerjanje pozornosti

Če se poleti podajamo na dopust, so potniki, ki imajo običajno pri tem največ težav – otroci. “Bistveno je, da jim preusmerimo pozornost na nekaj drugega, tako da ne razmišljajo o slabosti. To lahko naredimo s pogovorom ali besedno igro,” svetuje Milan Rajtmajer, dr. med.

Pri otrocih je še posebno pomembno, da ne gledajo skozi stranska okna ali zadnje okno, saj tak način gibanja še dodatno spodbuja potovalno slabost. Če že gledajo skozi okno, naj se raje osredotočijo na oddaljene točke in ne na bližnje.

Celoten članek z več nasveti si lahko preberete na www.motorevija.si.

Ključne besede


na poti