Informacije, ki štejejo!

| Ceste

Kako do pravih in natančnih prometnih informacij pri nas? Primerjava aplikacij s prometnimi informacijami, ki delujejo pri nas!


 

Na slovenskih cestah in avtocestah je gneča. To pogosto poslušamo prek radijskih valov ali preberemo prek spletnih strani, a le redko lahko zares natančno izvemo, kje je zastoj, kako dolg je in koliko časa izgubimo v njem. Pri nas so namreč različni kanali prometnih informacij ostali v 90. letih prejšnjega stoletja – javnost obvestijo o kraju zastoja in (morda) tudi vzroku, najpomembnejših informacij – kako dolg je zastoj in koliko časa izgubimo v njem – pa ne znajo zbrati in posredovati voznikom. A k sreči obstajajo alternative; preskusili smo nekaj aplikacij za pametne mobilnike, ki ponujajo zares koristne informacije o zastojih!

Kaj vas zares zanima: da je na avtocesti med Vrhniko in Logatcem zastoj zaradi prometne nesreče, ali da je zastoj med Vrhniko in Logatcem dolg 3 kilometre ter da v njem izgubite 20 minut? Zase z gotovostjo lahko zatrdim, da me bolj zanima, koliko časa izgubim v zastoju, kot zakaj je nastal omenjeni zastoj ali da so ceste mokre in spolzke.

Doslej v Sloveniji nismo imeli na voljo pravih prometnih informacij – takšnih, ki bi nam v resnici povedale, koliko časa izgubimo v zastoju. Seveda so koristne tudi informacije, ki nam povedo, da je zastoj nastal, kje natančno je in kako ga lahko obvozimo. Takšne informacije že nekaj časa ponuja prometno-informacijski center (PIC), ki deluje pod okriljem DARS in DRSI; PIC informacije posreduje tudi številnim televizijskim in radijskim medijem v Sloveniji, ki prek svojih radijskih valov o nepredvidljivih dogodkih, ovirah in zastojih redno in pogosto obveščajo slovenske voznike – če ti seveda v avtu poslušajo radio. Koristne so tudi informacije Prometnega kluba Radia Slovenija, ki ga z informacijami iz “prve roke” zalagajo tudi poslušalci sami.

Pomemben vir prometnih informacij je tudi Informacijski center AMZS, ki voznike o zastojih obvešča prek spletne strani www.amzs.si/na-poti/stanje-na-slovenskih-cestah oziroma zemljevida slovenskih cest z vrisanimi dogodki, deli na cestah in zastoji (ter ostalimi prometnimi informacijami). Naj spomnimo bralce, da je bil do leta 2006 prav Informacijski center AMZS uradni prometno-informacijski kanal v Sloveniji, a so mu z ustanovitvijo Prometno-informacijskega centra PIC odvzeli to vlogo, čeprav AMZS informacijski center deluje še naprej.

Vir informacij: uporabniki!

Večina opisanih informacijskih kanalov podatke za svoje informacije dobiva iz virov, kot so števci prometa, kamere, vzdrževalci cest in še kaj – AMZS informacijski center tudi od mehanikov službe za pomoč na cesti –, a iz teh virov le težko natančno in dosledno ugotoviti, s kakšno hitrostjo se na primer premika kolona v zastoju in koliko časa tak zastoj vzame vozniku v njem.

Zares uporabne informacije lahko zagotovijo le uporabniki sami – in to povsem samodejno oziroma brez zavestnega sodelovanja. To namreč omogoča tehnologija “crowdsourcinga” oziroma množičnega javnega izvajanja, ki ga nekateri v slovenščino prevajajo tudi kot “množicanje”. “Množicanje” deluje ob pomoči podatkov iz velikega števila po cestah vozečih pametnih mobilnikov in v avtomobile vgrajenih navigacijskih ter sledilnih naprav; v računalniških centrih te podatke zbirajo in obdelujejo, zmogljivi računalniški logaritmi jih prečešejo in prečistijo, nato pa prikažejo kot premikajoče se točke. Poenostavljeno povedano to pomeni, da tam, kjer se točke gostijo in premikajo počasi, prihaja do zastojev, kjer se premikajo hitro, pa je promet tekoč.

Sistem je dovolj zanesljiv, da ob pomoči nekaterih drugih virov (na primer števcev prometa) zelo natančno prikaže potek prometa na cestnem omrežju – vsi ponudniki tovrstnih informacij za pregleden prikaz uporabljajo preprosto barvno skalo gostote prometa – zelena barva pomeni tekoč promet, rumena ali oranžna barva zgoščen in počasi premikajoč promet, rdeča barva pa pomeni, da promet stoji. Takšna obdelava podatkov omogoča še marsikateri drug izračun – na primer, s kakšno povprečno hitrostjo se premikajo avtomobili na določenem odseku ceste in koliko časa rabijo za določen odsek ceste – s tem pa tudi, koliko časa izgubi voznik v zastoju.

Pet aplikacij, ki delujejo pri nas

Prvi, ki so pri nas začeli ponujati prometne informacije v realnem času, so bili pri navigacijskem gigantu Garminu; s storitvijo TrafficLive oziroma aplikacijo Smart Link, ki deluje na pametnem mobilniku, ki ga je treba povezati z navigacijsko napravo, so uporabnikom njihovih navigacijskih naprav omogočili obveščanje o zastojih na cestah, s tem pa tudi natančno vodenje po alternativnih poteh za izogib zastojem. Kmalu zatem so realne prometne informacije začeli ponujati tudi pri ponudniku navigacijskih storitev Here (takrat še pod okriljem Nokie) in pri Googlu prek njihove aplikacije Google Maps. Letos spomladi se je ponudnikom realnih prometnih informacij pridružil tudi AMZS z aplikacijo AMZS, malo pozneje pa še DARS z aplikacijo DARS Traffic+.

Pogoj za dobre prometne informacije: pametni mobilnik

Omenjene aplikacije delujejo na pametnih mobilnikih; brez pametnega mobilnika voznik do prometnih informacij v realnem času ne more priti – tudi če ima v avtu vgrajeno najzmogljivejšo navigacijsko napravo. To tudi pomeni, da mora biti pametni mobilnik za prikaz realnih prometnih informacij vseskozi povezan v mobilno omrežje, iz katerega prenaša podatke; takšen način delovanja zato kljub dejstvu, da so aplikacije (in prometne informacije) na voljo brezplačno, ni povsem zastonj, saj mobilni operaterji uporabnikom zaračunavajo prenos podatkov. Če to počnemo v Sloveniji, običajno nimamo večjih stroškov, ker imamo določeno količino podatkov že všteto v naše naročniške pakete, če pa podatke prenašamo ob gostovanju pri tujem operaterju, to ni več brezplačno – zato previdno!

Aplikaciji AMZS in DARS spremljata promet le na slovenskem cestnem omrežju, ostale tri pa tudi drugod – na primer na Hrvaškem, kamor poleti pogosto potujemo. To je pomemben podatek, saj si z AMZS in DARS aplikacijo pomagamo z informacijami le do prehoda državne meje – če želimo izvedeti, kako gost je na primer promet na hrvaških avtocestah, moramo uporabiti eno od treh preostalih aplikacij.

Prikaz izgube časa

Omenili smo že, da vse omenjene aplikacije ponujajo zemljevid z vrisanimi cestami, ki so glede na gostoto prometa različno obarvane. Vse aplikacije ponujajo informacije za celotno cestno omrežje pri nas – ne samo za avtoceste in hitre ceste, temveč tudi za glavne, regionalne in lokalne ceste. Zato takšno spremljanje realnega prometa ni koristno le na naših poteh do počitniških krajev, pač pa tudi pri pregledu prometa drugod – na primer po mestih, kjer aplikacije zelo natančno prikažejo, na katerih mestnih vpadnicah, cestah in celo ulicah je gost promet.

Če vse aplikacije ponujajo možnost barvnega prikaza gostote prometa, pa ne povedo vse, kako dolg je zastoj in koliko časa izgubimo v njem. Najbolj pregledno in informativno to zmore aplikacija AMZS, kjer z dotikom ikone zastoja na zaslonu prikličemo obvestilo, kjer se v večini primerov izpiše povprečna hitrost vožnje v zastoju, dolžina zastoja in izguba časa v zastoju.

Aplikacija HERE Maps obvešča o izgubi časa le, če smo vanjo vnesli cilj potovanja in vklopili vodenje do našega cilja; takrat aplikacija izpiše, koliko časa rabimo za izbrano pot in koliko časa na njej izgubimo zaradi zastojev.

Garminova aplikacija ob dotiku ikone z zastojem izpiše povprečno hitrost premikanja (na primer 35 km/h), Googlova aplikacija pa ne ponuja izpisa dolžine ali izgube časa v zastoju.
Tudi aplikacija DARS Traffic+ nas o časovni zamudi obvesti le, če prej vanjo vnesemo izbrano pot (na primer Ljubljana – Portorož); obvestilo nam pove, kako dolgo bo pot trajala, ne pa tudi, koliko časa izgubimo v zastojih na poti.

Prometne informacije, ne pa tudi vodenje

Pri tokratnem pregledu aplikacij smo se omejili na prometne informacije, ne pa tudi na vodenje do izbranega cilja. To je pomembno dejstvo: če želite ob realnih prometnih informacijah uporabljati tudi vodenje do izbranega cilja, si lahko pomagate le z aplikacijama HERE in Google Maps ter ob souporabi Garminove navigacijske naprave tudi z aplikacijo TrafficLive – AMZS in DARS aplikaciji ponujata le informacije.

Nobena od opisanih aplikacij torej ni idealna in ne ponuja vsega v enem. AMZS aplikacija je na primer najbolj informativna, a ne ponuja vodenja, aplikacija HERE pa na primer ponuja vodenje, ne pa tudi doslednih in natančnih informacij o izgubi časa v posameznih zastojih.

Preskus omenjenih aplikacij je pokazal, da vse dokaj natančno ocenijo dolžino zastoja, saj se prikazi istega dogodka na zemljevidih niso veliko razlikovali. Aplikacije, ki ponujajo informacijo o izgubi časa v zastoju, niso vedno prikazale konkretne izgube časa, za kar je verjetno krivo tudi premajhno število uporabnikov v konkretnem zastoju. A daljše zastoje so aplikacije zajele dosledno in natančno.

Za občasno rabo so koristne vse preskušene aplikacije. Še pred odhodom na pot se tako lahko prepričamo, kako gost je promet na naši poti, kje so zastoji – in tudi koliko približno v njih izgubimo časa. Če poznamo večino cest v okolici zastoja, se lahko tudi pravilno odločimo, če se nam splača poiskati obvoz ali zgolj potrpeti nekaj minut v koloni. To pa so že informacije, ki so na poti do našega izbranega poletnega cilja zelo koristne – v vsakem primeru pa boljše od običajnih informacij, ki jih lahko poslušamo prek radijskih valov. Velja pa pri tem opozoriti na varnost: aplikacije naj med vožnjo uporablja le sovoznik, voznik naj gleda na cesto!

Brezplačno

Aplikacije so na voljo za pametne mobilnike z operacijskima sistemoma iOS in Android
Aplikacije AMZS, DARS Traffic+, HERE Maps, Google Maps in Garmin Smart Link so brezplačno na voljo vsem uporabnikom pametnih mobilnikov z operacijskima sistemoma iOS in Android. Poiščete jih v trgovinah aplikacij App Store in Google Play, jih prenesete na svoje mobilnike in jih začnete uporabljati. Vsaka od omenjenih aplikacij ponuja še druge storitve in funkcionalnosti – AMZS aplikacija na primer tudi hiter klic na pomoč, vnos podatkov o članstvu v AMZS in avtomobilu ter celo vrsto drugih funkcionalnosti.

Ključne besede

AMZSPrometne informacijeAplikacije

Avtorji

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Sorodne novice

Nazaj