Portali namesto cestninskih postaj

| Ceste

Gradnja portalov za elektronsko cestninjenje tovornih vozil na slovenskih avtocestah


Dars je na slovenskih avtocestah začel postavljati prve cestninske portale, ki bodo omogočali vzpostavitev elektronskega cestninskega sistema za tovorna vozila z največjo dovoljeno maso več kot 3500 kg, avtobuse in druga vozila, ki morajo plačevati cestnino. Sistem naj bi začel delovati v začetku prihodnjega leta.

Na slovenskih avtocestah in hitrih cestah bo postavljenih 126 portalov – prva dva so postavili na gorenjski avtocesti pri izvozu Brezje in na vipavski hitri cesti pri Vrtojbi. Vsak portal je sestavljen iz kovinskih stebrov in prečne povezave, na katero so nameščeni sprejemniki z vgrajeno DSRC (dedicated short range communication) tehnologijo. Ti sprejemniki s frekvenco 5,8 GHz komunicirajo z v tovornem vozilu vgrajeno napravo. Od 126 portalov jih bo 15 dodatno opremljenih z napravami za stacionarni cestninski nadzor.

Motenje prometa

Postavitev portalov je kar zahtevno opravilo, saj je treba narediti temelje portalov, pripraviti priključke na električno in optično omrežje, postaviti jeklene varnostne ograje. Ta dela opravljajo z zaporami odstavnih pasov. Bolj zahtevna je postavitev portalov, še zlasti prečne povezave med stebroma, saj to lahko zaradi varnosti opravijo le ob popolnem zaprtju avtoceste oziroma hitre ceste. Pri Darsu zagotavljajo, da bodo večino del opravili ponoči, da bi bile zapore kar najmanj moteče.

Z vzpostavitvijo novega cestninskega sistema bodo tovornjaki, avtobusi in druga vozila, ki morajo plačevati cestnino, to plačevali v prostem prometnem toku. To pomeni, da se jim ne bo treba več ustavljati na cestninskih postajah, temveč bodo cestnino plačala ob pomoči posebne v vozilo vgrajene naprave, ki so jo poimenovali SiGO. Te naprave oziroma tablice bodo seveda obvezne v vseh vozilih, ki morajo plačevati cestnino, uporabniki pa jih bodo najeli pri Darsu in zanje plačali ustrezno najemnino.

Brez ustavljanja in brez cestninskih postaj

Bistvena prednost novega sistema cestninjenja tovornih vozil, avtobusov in drugih vozil bo, da se jim ne bo treba več ustavljati na cestninskih postajah in torej zaradi tega ne bo več prihajalo do zastojev. Še bolj pomembno pa je, da bo z novim sistemom vzpostavljeno cestninjenje na vseh delih avtocest in hitrih cest. Doslej so se tovorna vozila, avtobusi in druga vozila, ki plačujejo cestnino, lahko izognila plačilu cestnine, če niso prevozila cestninske postaje. Tako so na primer tovornjaki brez plačila uporabljali ljubljansko obvoznico in avtoceste do cestninskih postaj Voklo, Blagovica, Bič in Log, prav tako pa so se lahko vozili brez plačila cestnine med cestninskimi postajami, če so se tem izognili z vožnjo po stranskih državnih cestah. Po nekaterih izračunih se tovorna vozila lahko izognejo plačilu cestnine na kar 423 kilometrih avtocest in hitrih cest, plačilu cestnine pa se ne morejo izogniti na 183 kilometrih avtocest. Z novim sistemom cestninjenja bodo torej tovorna vozila izenačena z osebnimi avtomobili, kombiji, motocikli, ki morajo imeti veljavno vinjeto na vseh odsekih avtocest in hitrih cest v skupni dolžini nekaj več kot 600 kilometrov.

Z novim načinom pobiranja cestnine naj bi Dars predvidoma povečal prihodek od cestninjenja tovornih vozil, avtobusov in drugih vozil za približno 15 milijonov evrov na leto.

Ena od prednosti novega sistema cestninjenja tovornih vozil bo tudi v tem, da poslej klasične cestninske postaje ne bodo več potrebne, zato jih bodo lahko podrli in s tem zagotovili polno pretočnost prometa, ki je bila sedaj okrnjena zaradi upočasnjene vožnje skozi cestninske postaje.

Nespremenjen vinjetni sistem

Za uporabnike vinjetnega sistema plačevanja cestnine, torej za voznike motociklov, osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil do skupne mase 3,5 tone, ne bo nobenih sprememb.

Vinjetni sistem bo še nekaj časa v uporabi – koliko časa pa je že drugo vprašanje. Znano je, da se Evropska komisija zavzema za vzpostavitev elektronskega sistema cestninjenja tudi za osebne avtomobile, saj bi tudi pri teh želeli vzpostaviti sistem plačevanja cestnine po prevoženi razdalji. Kdaj naj bi bil ta sistem vzpostavljen, še ni znano. Ena od osnovnih zahtev namreč je, da bi moralo biti plačevanje cestnine enotno urejeno v vseh državah članicah EU in da se torej voznikom ne bi bilo treba v vsaki državi prilagajati tamkajšnjemu sistemu cestninjenja, kot je sedaj pri tovornih vozilih, saj mora imeti tovorno vozilo za vsako državo drugo tablico za plačevanje cestnine.

Velik strošek: koliko bo stal nov sistem cestninjenja?

Pri Darsu pravijo, da je vrednost pogodbenih del brez upoštevanja davka na dodano vrednost 90,6 milijona evrov. Ta številka zaobjema vzpostavitev sistema in izvajanje dogovorjenih storitev v desetletnem obdobju delovanja sistema. Dars je pogodbo sklenil s konzorcijem Telekom Slovenije d. d. in Q-Free ASA iz Norveške. Strošek vzpostavitve sistema je približno 46 milijonov evrov, vzdrževanje sistema bo stalo približno tri do štiri milijone letno, 10 milijonov evrov pa je rezerviranih za uresničitev Darsovih dodatnih zahtev, kot je npr. postavitev cestninskih/nadzornih portalov na novih odsekih avtocest in hitrih cest, nabava dodatnih količin enot SiGO in druge opreme.

Pobrane cestnine: 349 milijonov evrov

Dars je v letu 2015 po podatkih poslovnega poročila s cestninami pobral 349 milijonov evrov, od tega je 162 milijonov evrov zbral s prodajo vinjet, s cestninami od tovornega in avtobusnega prometa pa 187 milijonov evrov.

Ključne besede

AvtocesteCestninjenjeSlovenske cesteTovorni promet

Avtorji

France Kmetič

France Kmetič

Nazaj