Izrabljeni avtomobili: Taksa namesto spodbud!

| Predpisi, Ekologija

Obeta se plačevanje takse na z izjavo o lokaciji odjavljene avtomobile in mopede


Vse kaže, da bomo v Sloveniji dobili novo dajatev: na z izjavo o lokaciji odjavljene avtomobile in mopede. Koalicijski poslanci Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor Državnega zbora so namreč podprli uvedbo omenjene dajatve, do njene dokončne uveljavitve pa manjka še glasovanje poslancev v Državnem zboru. AMZS ji nasprotuje.

V lanski junijski številki Motorevije smo podrobno pisali o zapletih pri odjavljanju izrabljenih avtomobilov in njihovem oddajanju v razgradnjo. V Sloveniji imamo tri razgrajevalce izrabljenih vozil, ki imajo zbiranje izrabljenih vozil urejeno prek zbirnih centrov, kjer lastniki lahko brezplačno oddajo izrabljena vozila in dobijo potrdilo o oddaji v razgradnjo, s katerim lahko odjavijo avto iz prometa – vrnejo registrske tablice. Druga možnost je, da lastniki avto oddajo enemu izmed dvajsetih registriranih obratov za razstavljanje vozil, ki lastnikom tudi izdajo potrdilo o oddaji za urejanje odjave vozila iz prometa. Tretja možnost je, da lastnik zadrži (iz)rabljeno vozilo, iz prometa pa ga odjavi tako, da ob vrnitvi registrskih tablic izpolni izjavo o lokaciji izrabljenega vozila, v kateri navede, kje bo hranil (iz) rabljeno vozilo. Predpisi omogočajo okoljskim inšpektorjem, da preverijo, če je (iz)rabljen avto res tam, kot je zapisano v izjavi o lokaciji in če ni, lastnika lahko kaznujejo.

Ker okoljski inšpektorji ne opravljajo svojega dela in ne nadzorujejo, če so navedbe v izjavah o lokaciji resnične, je (pre)malo izrabljenih avtomobilov našlo svojo pot do uradnih razgrajevalcev in razstavljalcev vozil.

Ker imajo tudi odjavljeni oziroma izrabljeni avtomobili določeno vrednost zaradi nekaterih še uporabnih sestavnih delov in materialov, ki jih je mogoče ponovno uporabiti – reciklirati, so takšne avtomobile začeli po domovih pobirati tudi nepooblaščeni zbiralci, ki so praviloma pripravljeni za izrabljen avto nekaj malega plačati, predvsem pa se lastniku ni treba ubadati, kako bo izrabljen avto odpeljal na zbirno mesto, saj to praviloma lahko stori le vlečna služba. Ker okoljski inšpektorji ne opravljajo svojega dela in ne nadzorujejo, če so navedbe v izjavah o lokaciji resnične, je (pre)malo izrabljenih avtomobilov našlo svojo pot do uradnih razgrajevalcev in razstavljalcev vozil. V skladu z ustrezno evropsko direktivo je skrb za razgradnjo izrabljenih vozil – vseh, ne glede na znamko – naložena na pleča avtomobilskih izdelovalcev oziroma njihovih zastopnikov v določeni državi. Ti morajo vzpostaviti sistem zbiranja izrabjenih vozil in tudi financirati razgradnjo – tudi v Sloveniji. A pri nas so zastopniki avtomobilskih izdelovalcev sistem vzpostavili tako, da so sklenili dogovor s tremi razgrajevalci avtomobilov. Podrobnosti dogovora sicer niso znane, a očitno temelji na tem, da zastopnikom avtomobilskih izdelovalcev ni treba seči v žep, ker naj razgrajevalci vse svoje stroške krijejo s prodajo še uporabnih sestavnih delov in iz izrabljenih avtomobilov pridobljenih materialov oziroma surovin. Ker pa razgrajevalci dobijo v predelavo premalo izrabljenih avtomobilov, je njihova ekonomika, ki temelji na določenem številu razgrajenih avtomobilov, ogrožena. In da bi razgrajevalci dobili več izrabljenih avtomobilov, so si državni uradniki ob podpori zastopnikov avtomobilskih izdelovalcev in poslancev koalicijskih strank v parlamentu zamislili, da bi uvedli takso na izrabljene avtomobile.

AMZS proti novi taksi

Na osnovi zapisa v Motoreviji junija lani smo v AMZS oblikovali jasna stališča do uvedbe takse, generalni sekretar France Kmetič pa jih je tudi predstavil poslancem, članom Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor na seji 6. septembra. Poudaril je, da AMZS nasprotuje uvedbi takse na z lokacijo odjavljene avtomobile, ker to ni taksa, temveč gre preprosto za uvedbo davka na lastništvo neregistriranih avtomobilov. AMZS meni, da uvedba takse ni potrebna, ker že sedanji sistem daje dovolj možnosti za kaznovanje vseh tistih, ki se ne držijo pravil. Če pa sistem ne deluje zaradi nedejavnosti inšpektorjev, pa problema ne bi smeli reševati z uvedbo davka. Dejavnost nelegalnih zbiralcev izrabljenih vozil bi lahko preprečili z aktivnejšo vlogo uradnih razgrajevalcev in razstavljalcev izrabljenih avtomobilov tako, da bi bili lastniki izrabljenih vozil tudi finančno motivirani za oddajo izrabljenega vozila. Tega se otepajo zastopniki izdelovalcev avtomobilov, ki so dolžni zagotoviti razgradnjo izrabljenih vozil, saj bi to zanje pomenilo dodatne stroške, ki se jim želijo izogniti.

Da bi razgrajevalci dobili več izrabljenih avtomobilov, so si državni uradniki ob podpori zastopnikov avtomobilskih izdelovalcev in poslancev koalicijskih strank v parlamentu zamislili, da bi uvedli takso na izrabljene avtomobile.

Davek na lastništvo neregistriranih avtov

Da je predvidena taksa zgolj davek na lastništvo neregistriranih avtomobilov in da ni namenjena varovanju okolja, potrjuje tudi dejstvo, da je predvidena doba trajanja oziroma plačevanja 10 let. Kdor bo imel neregistriran avto več kot 10 let, mu takse ne bo treba več plačevati – kot da po desetih letih pa varovanje okolja ni več potrebno?

Davek pa bo moral plačevati tudi tisti, ki odjavi še uporaben avtomobil, ker ga dlje časa ne more uporabljati, na primer zaradi bolezni ali začasne selitve v tujino. Nelogično je, da je taksa predvidena za osebne avtomobile in kombije (M1 in N1), tricikle (L2e), mopede, ki ne zmorejo voziti hitreje kot 45 km/h, ne pa tudi za motorna kolesa, torej za vse motocikle, ki lahko dosežejo večjo hitrost kot 45 km/h. Kot da neregistrirani motocikli pa ne onesnažujejo okolja?

Veliko primerneje bi po mnenju AMZS bilo, če bi država celotno problematiko uredila s spodbudami za oddajo izrabljenih avtomobilov v razgradnjo, kot da se zateka k uvedbi davka na lastništvo izrabljenih, pa tudi še uporabnih odjavljenih avtomobilov.

Najmanj 25 evrov

Predvidena višina takse je nelogična in zato nesprejemljiva. Najnižja višina takse je določena v višini 25 evrov, sicer pa je določena v višini 25 odstotkov od letne dajatve za uporabo motornih vozil. Ker letna dajatev za avtomobile s prostornino motorjev do 1350 kubikov znaša 62 evrov, to pomeni, da je predvidena taksa za te avtomobile v višini več kot 40 odstotkov od letne dajatve – kot da bi manjši avtomobili bolj onesnaževali okolje in morajo zato plačevati višjo takso.
Dejstvo je tudi, da bo uvedba takse vplivala na starodobna vozila. Marsikdo je namreč svoj avto hranil, da je izpolnil pogoje za pridobitev statusa starodobnega vozila – to se zgodi, ko je avto star 30 let. Sedaj bo to sicer še vedno mogoče, a precej dražje, saj bo moral lastnik deset let plačevati takso.

Letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu

Za osebne avtomobile

Delovna prostornina motorja v kubikih Letna dajatev v EUR
do vključno 1350 cm3 62
nad 1350 do vključno 1800 cm3 96
nad 1800 do vključno 2500 cm3 153
nad 2500 do vključno 3000 cm3 282
nad 3000 do vključno 4000 cm3 452
nad 4000 cm3 565

Polnjenje proračuna

Če bodo poslanci Državnega zbora sprejeli predlagani zakon – glede na glasovanje koalicije na seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ni bojazni, da to ne bi bilo tako – bodo lastniki izrabljenih avtomobilov, ki jih niso oziroma jih ne bodo oddali v razgradnjo, dobili nov davek, ki naj bi ga pobirali od 1. aprila prihodnje leto. Ob njegovi uvedbi pa je še popolnoma nejasno, kako bodo državni organi, predvsem Direkcija RS za infrastrukturo, ki je zadolžena za pobiranje davka, reševali zatečeno stanje: bodo vsem tistim, ki so v preteklosti podpisali izjavo o lokaciji izrabljenega avtomobila, pa tega nimajo več, ker so ga pač prodali preprodajalcem ali pa so ga prodali po delih, zaračunali takso in jim jo zaračunavali deset let? Ali pa jim bodo pogledali skozi prste in bodo takso začeli zaračunavati zgolj tistim, ki bodo z izjavo o lokaciji na novo odjavili izrabljen avtomobil? Vprašanj je še kar nekaj, povsem jasno pa je, da v ospredju ni varovanje okolja, temveč pobiranje davka in s tem polnjenje državnega proračuna, obenem pa tudi ščitenje hrbta okoljskim inšpektorjem, ki v preteklosti niso opravili svojega dela, in zastopnikom izdelovalcev avtomobilov, ki morajo poskrbeti za izrabljene avtomobile. Veliko primerneje bi po mnenju AMZS bilo, če bi država celotno problematiko uredila s spodbudami za oddajo izrabljenih avtomobilov v razgradnjo, kot da se zateka k uvedbi davka na lastništvo izrabljenih, pa tudi še uporabnih odjavljenih avtomobilov. Razveseljivo je vsaj to, da so takšno razmišljanje AMZS podprli opozicijski poslanci v omenjenem odboru na čelu s poslancem Levice Francem Trčkom, uvedbi takse pa nasprotujejo tudi v komisiji Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Prav zato ne gre vreči puške v koruzo, dokler taksa ne bo uzakonjena.

B. G. 

Ključne besede

ekologijaEkologijarazgradnja avtomobilovdavektaksa

Sorodne novice

Nazaj