Doživetje: Samosvoj čar Balkana

Grčija sodi med eno zadnjih svobodnih oaz za potovanje z avtodomom. Predvsem pa je pot tja in nazaj lahko prežeta s kulinariko, naravo in gostoljubjem pristnega Balkana.

S pomladjo prihaja tudi sezona krajših in daljših potovanj za vse prave novodobne nomade, ki v hišah na kolesih radi potujejo v umirjenem tempu in uživajo utrip dežel, prek katerih jih vodi pot.  Avtodomarske klasike zahodne Evrope vse bolj pesti predvsem gneča in dejstvo, da je s hišo na kolesih vedno težje priti v neposredno bližino znamenitosti, v center mesta in praktično nemogoče prespati na lepi plaži ali ob obali jezera. Na zahodu, z izjemo nekaterih skandinavskih dežel, je nomadska svoboda večinoma omejena na PZA parkirišča in kampe. Ob tem pa ne moremo mimo dejstva, da je ob aktualnih cenah goriva, cestnin, predornin in vstopnic ter gostinske ponudbe lahko klasični “road trip” po najbolj bogatih evropskih državah precejšnji finančni zalogaj. Ker s prvimi pomladnimi “dvajseticami” nemirni duh nomada postane še bolj neučakan, smo v našem doživetju tokrat izpred novomeške tovarne sanj krmilo razkošne bivalne križarke - adrie sonica supreme 710 SL - obrnili na jugo-vzhod. Smer: Halkidiki, trije polotoki, obliti s toplim in turkiznim Egejskim morjem.

Lepote, okusi in gostoljubje Balkana

Smisel potovanja z avtodomom je seveda svobodno in umirjeno nizanje kilometrov z željo po raziskovanju. Prav zaradi tega si je za daljše poti treba vzeti časi. Za avtodomarsko odpravo v Grčijo z nekaj dnevi letovanja na Halkidikiju svetujemo vsaj polna dva tedna. Kdor želi obiskati še Atene ali raziskovati čarobni Peloponez, pa bo potreboval vsaj tri tedne. Alternativa je tudi plovba, a v podpalubju velikega trajekta zaprt avtodom po našem mnenju izgubi svoj smisel.
Potovanje prek Balkana ponuja številne zanimive postanke. 

Vse bolj je priljubljeno tudi potepanje po skritih zalivih in nedotaknjenih plažah Albanije. Balkanske dežele imajo svoj šarm, umirijo ritem poti in predvsem popotniške duše razvajajo z gostoljubjem ter božanskimi okusi. Piko na i pa postavi dejstvo, da predimenzionirano kosilo za štiričlansko družino nikjer ne bo preseglo ceno 20 evrov, ob tem pa velja, da se v lokalnih gostilnah navedena vsota lahko tudi razpolovi. Na obali Drine, mejne reke med Srbijo in Bosno, smo za pico plačali en evro! Ob tem velja izpostaviti, da je v Srbiji in Severni Makedoniji že kar nekaj zgledno urejenih parkirišč za avtodome, vse bolj pa se razvija tudi ponudba avtokampov, ki so precej cenejši od tistih na Hrvaškem. Zato je neodpustljiv potovalni greh, če bi na poti ali ob povratku iz Grčije preveč hiteli.

Foto: Z avtodomom preko treh držav do Egejskega morja

Južneje od Beograda je čisto drug svet

Med večjimi mesti na poti si vsekakor velja ogledati in začutiti utrip Beograda - dvomilijonske srbske metropole. Na poti v Grčijo smo prespali v kampu Avala, ki leži na lepi vzpetini 30 kilometrov južno od Beograda ob regionalni cesti proti Mladenovcu. Lastnik zgledno urejenega družinskega kampa je tudi sam avtodomar in, ker je dolgo časa delal v Sloveniji, gostom rad postreže tudi s kapljico rujnega iz odlično založene vinske kleti. Vožnja po srbskih avtocestah zaradi na trenutke slabših cest zahteva nekaj previdnosti, veliko je tudi meritev hitrosti. Južneje od Beograda se odpre čisto nov svet. Poseben čar na Balkanu predstavlja barvitost voznega parka in moč besede “dober dan”. Na vsaki cestninski postaji smo pokramljali, dobili celo nasvet, kje je cenejše gorivo in kje boljši žar. Srbija je lani dokončala avtocesto vse do meje z Makedonijo, zato je vožnja po kanjonu reke Južna Morava veliko bolj sproščena. Kot vmesna nočitev na poti do Grčije je priljubljeno tudi mesto Vranje, ki leži 40 kilometrov pred makedonsko mejo in je le 20 kilometrov oddaljeno od kosovske meje. V Vranju je 2,5 kilometra od avtoceste Beograd - Skopje tudi zgledno urejen kamp Enigma z velikim bazenom, restavracijo in prijaznim lastnikom. Pot iz Slovenije v Grčijo poteka preko štirih meja. V poletnih mesecih je gneča na mejnih prehodih lahko zelo velika. Priporočamo, da pot načrtujete med delovniki, da se izognete gneči vikend turizma.

Cestninsko postajo straži šarplaninec, želva sredi avtoceste

Severna Makedonija, ki velja za eno od zibelk evropske zgodovine, navduši z naravo in s poceni gorivom. Avtocesta zahteva nekaj previdnosti, saj je predvsem na starejših odsekih precej improviziranih, celo makadamskih uvozov, precej poškodovana pa je tudi zaščitna ograja, kar pomeni, da na cesto lahko zaide drobnica ali celo večja živina in tudi zaradi želv smo nekajkrat morali uporabiti smernike in zamenjati vozni pas. Utrip dežele je pomirjajoč. Ni veliko avtocest, kjer v senci kabine cestninske postaje v miru počiva velik šarplaninec. Ravno tako tudi ni veliko avtocest, kjer bi za 150-kilometrski odsek za več kot 7-metrski avtodomom (III. kategorija na cestninskem ceniku) plačali slabe 4 evre. Izjemne razglede ponuja odsek avtoceste, ki se vije nad kanjonom reke Vardar. Tik ob obmejnem mestu Dževdželija priporočamo obisk restavracije Javor Džoko. Res se splača narediti 2,5-kilometrski obvoz in ugrizniti v najboljšo jagnjetino in teletino, pripravljeno v tradicionalnem saču - litoželezni posodi pod žerjavico. Poznavalci trdijo, da gre za najboljši žar na Balkanu. Ko pokusiš, je jasno, zakaj je včasih že ob štirih popoldne hrana v restavraciji razprodana.

Grčija - avtodomarska svoboda

Grčija ima med novodobnimi nomadi prav poseben status. Seveda je tudi tukaj treba spoštovati naravo in navade prebivalcev, a še vedno je mogoče najti lokacije, kjer je mogoče prespati v zavetju borovcev tik ob peščeni plaži s kristalno čistim morjem. Grške ceste so sicer od meje s Severno Makedonijo mimo pristaniškega mesta Solun do treh polotokov Halkidikija - Kassandre, Sithonije in Athosa - po kakovosti, tempu vožnje in slabo vzdrževanih bankinah precej podobne prometnicam na Balkanu.  Na slikovitem polotoku, ki leži v kristalno čistih vodah severozahodnega Egejskega morja in po obliki spominja na roko s tremi prsti, smo z avtodomom iskali skrite zalive turkiznega morja, uživali mir in grški turizem brez vsiljivosti. Na srednjem prstu ni masovnega turizma in še vedno je mogoče hišo na kolesih parkirati praktično na plaži. Z velikim avtodomom seveda ne moreš kar zaviti na vsak kolovoz ali peščeno plažo in tudi pri raziskovanju avtentičnih ribiških vasic ali obmorskih mestec, kot so Sarti, Nikiti in Neos Marmaras, je prej treba poiskati primerno parkirišče na obrobju. Pri tem si je mogoče pomagati z aplikacijami za avtodome kot so Park4night, Camper stop in druge.

Polotok Sithonija ima kar nekaj zgledno urejenih in razmeroma poceni kampov z veliko naravne sence ter čudovitimi plažami. V njih je mogoče spustiti odpadno vodo in se oskrbeti s svežo za nove podvige robinzonskega raziskovanja. Eden takih kampov je denimo Armenistis, kjer je mogoče avtodom v senci stoletnih borovcev postaviti 30 metrov od morja in vsak večer opazovati mogočno predstavo narave, ko večerna zarja ožari stene svete gore Atos. Ob tem seveda velja opozorilo: na Halkidikiju smo preživeli besneč vihar, ki popotnika opomni, da avtodoma nikoli ni dobro parkirati povsem na plaži, da je ponoči vedno dobro pospraviti tendo in da je ob svobodi raziskovanja novih poti vedno dobro razmisliti, po kakšni poti se spuščate v skrit zaliv. 

Grčija navduši z nevsiljivim gostoljubjem in dejstvom, da ljudje znajo sobivati s turisti na prav posebnen način. Ko smo parkirali avtodom ob majhni lokalni plaži z lokalom in ležalniki, nas je lastnik vprašal, koliko časa bomo ostali, nam predlagal senčno mesto in diplomatsko dal vedeti, da je prav, da pri njem v zameno pojemo kakšen giros in zvrnemo vrček hladnega piva. Pošteno in poceni.