Helsinki, glavno mesto Finske

| Potopis

Ker je dovolj prostora, ni nobene potrebe, da bi gradili zelo visoke stavbe, kaj šele stolpnice. In tega načela se Finci trdno držijo tudi v svojem glavnem mestu Helsinki, ki leži na obali Baltskega morja, geografsko pa je že tako vzhodno, da je treba čas premakniti za uro nazaj. Prav njegova lega in iz nje izvirajoča zgodovina pa tudi zaznamuje njegove osrednje značilnosti.


 

Med vzhodom in zahodom

Finska je po površini kar 15 krat večja od Slovenije, število njenih prebivalcev pa s 5,5 milijona ne dosega niti trikratnika prebivalcev Slovenije. Helsinki imajo uradno nekaj več kot pol milijona prebivalcev, celotna regija z okoliškimi mesti trikrat toliko. V Vantai, enem izmed okoliških mest, je tudi helsinško letališče, ki je s cestami zelo dobro povezano s centrom Helsinkov, pred kratkim pa so odprli tudi krožno železniško povezavo osrednje helsinške železniške postaje z letališčem, kjer so železniško postajo zgradili globoko pod zemljo. Udoben, sodobno urejen in tih vlak vozi do mesta (in obratno) slabe ali dobre pol ure – odvisno, katero smer vožnje izberete, pri čemer je zanimivo, da z železniške postaje vedno odpeljeta (in pripeljeta) sočasno dva vlaka – vsak v svojo smer, letališče pa je le vmesna postaja. Napisi na vseh postajah so dvojezični, kajti poleg finščine, ki sodi v skupino ugrofinskih jezikov, je uradni jezik na Finskem tudi švedščina, pa čeprav jo uporablja le 6 odstotkov ljudi. To izhaja iz zgodovine, kajti Finska je bila dolgo pod švedsko vladavino, ki se je prek finskega ozemlja širila proti Rusiji, kar pa tej ni bilo po godu in je v začetku 19. stoletja zasedla Finsko in si jo podredila. Šele po 1. svetovni vojni je Finska postala samostojna država. Prav to prepletanje vladavine je vidno tudi v Helsinkih, pa tudi drugod na Finskem. Eden osrednjih sakralnih objektov v Helsinkih je namreč pravoslavna katedrala Uspenski na hribčku nad pristaniščem, zgrajena iz opeke, v notranjosti pa jo krasijo številne ikone. Od katedrale Uspenski je dobro vidna osrednja kupola osrednje helsinške katedrale, ki je središče protestantskih vernikov, ki so na Finskem v večini. Izjemno zanimiva je tudi – prav tako protestantska – cerkev Tempeliaukio, ker je v celoti zgrajena pod zemljo oziroma velikim granitnim blokom, odlikuje pa se z izjemno akustiko, zato v njej pogosto prirejajo razne koncerte.

Helsinki so nastali kot pristaniško mesto in pristanišče ima še vedno izjemno pomembno vlogo, saj imajo Helsinki dnevno ladijsko povezavo s Tallinom, glavnim mestom Estonije, ki leži prek zaliva in ga lahko obiščete v enem dnevu, pa seveda tudi z Rusijo. Pristanišče je tudi izhodišče za vse, ki si želijo z ladjo ogledati najpomembnejše (od več kot 300) otokov, ki ležijo pred helsinško obalo. V pristanišču je tudi osrednja tržnica na prostem (Kaupatori), kjer ponujajo najrazličnejše spominke, sadje, v improviziranih šotorih pa tudi hrano, pri čemer izstopajo ribje jedi. Kogar podrobneje zanima finska kulinarika, lahko zavije v bližnjo pokrito tržnico Vanha Kaupajalli, kjer so na izbiro ribe in najrazličnejši ribji izdelki, siri, marmelade, džemi, do jedi iz mesa severnih jelenov, a tudi dovolj gostilnic, kjer se lahko okrepčate in odžejate.

V neposredni bližini obeh tržnic je Esplanadi, glavna prometnica sestavljena iz dveh vzporednih cest, ob katerih so trgovine znanih mednarodnih znamk in restavracije, med njima pa je širok zelen pas s sprehajališčem po sredini, ki ob lepem vremenu privabi številne obiskovalce. Še bolj priljubljen in obljuden je decembra, ko tu postavijo božični sejem. Kogar mikajo nakupi, ob tržnicah nikakor ne more mimo osrednje helsinške blagovnice Stockman, ki ima med Finci približno tak sloves kot Harrods med Londončani.

Ob železniški postaji, prek katere gre vsak dan 200.000 ljudi, je najpomembnejše središče Helsinkov Senatni trg, ki se razprostira pod strmimi stopnicami, ki vodijo do že omenjene helsinške katedrale, ob njem pa so številne zanimive stavbe, tudi glavna stavba univerze, in spomenik carju Aleksandru drugemu.

Finci so znani kot zelo dobri športniki in seveda zato ni presenetljivo, da je ena od pomembnih znamenitosti štadion, na katerem so bile leta 1952 letne olimpijske igre, s čimer se Helsinki uvrščajo med olimpijska mesta. Pomembno vlogo ima tudi kultura – zelo znan je finski skladatelj Jan Sibelius, ki so mu postavili abstraktni spomenik, o katerem se še vedno krešejo mnenja.

Dogajanje v Helsinkih je zelo umirjeno, urejeno, nikjer ni čutiti nobenega hitenja, kaj šele kričanja. Finci slovijo kot introvertirani ljudje in šele ob kozarcu pijače se jim malce razveže jezik. A alkoholne pijače so drage, zelo drage. Zgolj primer: na letališču boste težko dobili pol litra točenega piva za manj kot deset evrov, zato se Finci sprostijo le ob koncu tedna – praviloma ob petkih. Tudi cene hrane so visoke, bistveno višje kot pri nas. Dokaj poceni pa je že omenjena železniška povezava z letališčem (5,50 evra), pa tudi dobro urejen mestni promet – tudi s tramvaji.

Helsinki so nedvomno lahko zelo zanimiva lokacija za nekajdnevni izlet, še zlasti zato, ker Finnair poleti zagotavlja trikrat na teden cenovno ugodno neposredno povezavo Ljubljane z glavnim mestom nordijske države Finske. Finska namreč ne sodi med skandinavske države (te so Danska, Norveška in Švedska), temveč zgolj med nordijske (ob skandinavskih državah in Finski še Islandija). Čeprav je finščina zapleten jezik, pa s sporazumevanjem ni težav, saj večina Fincev in Fink govori angleško s prepoznavnim finskim naglasom.

Ključne besede

PotopisHelsinkiFinska

Avtorji

France Kmetič

France Kmetič

Sorodne novice

Nazaj