Ne le letališče …

| Potopis

Frankfurt – evropski ‘Skyline’


Slovenski popotniki v Nemčiji ob bavarski prestolnici, Münchnu, zagotovo največkrat obiščejo Frankfurt na Majni. Običajno so sicer obiski tega mesta omejeni zgolj na letališče in prestop na letalo proti kakšnemu drugemu cilju, a si to mesto zasluži veliko več popotnikove pozornosti.

Drugače kot marsikatero večje ali manjše mesto s spiska ogleda vrednih pa Frankfurt na Majni nima prestolniškega ugleda. Niti ni glavno mesto nemške dežele Hessen, v kateri leži. To je Wiesbaden. Le malo pa je manjkalo, da ne bi namesto obrenskega Bonna postal glavno mesto zahodne nemške države po drugi svetovni vojni, ustanovljene na pogorišču tretjega rajha po hudem porazu nacističnih povzpetnikov. Že takoj, ko so zahodni zavezniki porazili nasprotnika, so si Američani prav Frankfurt izbrali za svoje glavno mesto ter tam postavili glavni štab zasedbene armade. Frankfurt se do prestolniškega položaja ni mogel dokopati zaradi ambicij poznejšega prvega zahodnonemškega kanclerja, Konrada Adenauerja, ki je bil Kölnčan in zato na drugi strani v Nemčiji ne tako vidne črte ločnice med dvema verskima skupnostma, katoliške in evangeličanske. V že zgrajeno poslopje, namenjeno zahodnonemškim poslancem, se je nato naselila hessenska radiotelevizija.

Že nekaj stoletij prej so v frankfurtski Pavlovi cerkvi (Paulskirche) zasedali odposlanci vseh nemških dežel na zveznem plenumu vseh nemških dežel. Še prej, od šestnajstega stoletja naprej, je bil Frankfurt prizorišče volitev in nato kronanj rimsko-nemških cesarjev. Danes je Frankfurt središče evropskega finančnega in bančnega dogajanja- tu ima sedež tudi Evropska centralna banka. Z izvedbo Brexita ima morebiti tudi veliko možnosti, da postane prvo evropsko finančno mesto. Sicer pa je to hessensko mesto središče marsikatere nemške državne inštitucije, pa cele vrste najpomembnejših nemški bank in podjetij.

Tistim, ki so pripravljeni ostati dlje in si mesto tudi ogledati, nudi veliko zanimivega. Časa, ko je potovanje najprimernejše, ni težko izbrati, saj leži Frankfurt v predelu z najmilejšimi klimatskimi razmerami v Nemčiji. S svojo sicer celinsko lego, še v precej obsežni zgornjerenski ravnini, je vreme večino časa ugodno, morebiti še najmanj primerno poleti, ko lahko pride bolj do izraza kombinacija vročine in preveč izpustov v ozračju. Pred večjim vplivom s severa ga varuje gozdnato hribovje Taunus.

Sam Frankfurt sicer ponuja zanimive arhitektonske značilnosti, skoraj vse obnovljene ali pa stavbne novosti, nastale v povezavi s prej omenjenim finančnim vodilnim položajem. V začetku sedemdesetih let so bančne centrale odkrile možnosti prestižnih zgradb in kot gobe po dežju so na zahodu središča Frankfurta zrasli visoki nebotičniki, ki zdaj ponujajo zanimiv pogled z obrežja Majne – Mainhattan. Mestna oblast je višino zgradb omejila na 150 metrov. Središče mesta je bilo ob koncu druge svetovne vojne zaradi bombnih napadov skorajda povsem porušeno, najpomembnejše zgodovinske zgradbe pa so obnovili. To velja tudi za osrednji mestni trg, ki je na manjši vzpetini Römerberg. Magistrat (Römer) ter obrobne vrste hiš z značilnim staronemškim slogom fachwerk, pa tudi nekaj cerkva, med njimi cesarsko katedralo (Kaiserdom) in Paulskirche, so obnovili po starih predlogah. Nedaleč stran od Römerja je tudi osrednji mestni trg, sestavljen iz treh manjših. Obnovljena osrednja gostilna in stražnica Hauptwache proti vzhodu začenja eno večjih nemških nakupovalnih ulic – Zeil. Tam najdete tudi cerkev svete Katarine (Katarinenkirche), največjo frankfurtsko evangeličansko cerkev. Proti jugu je na Goethejevem trgu spomenik temu največjemu nemškemu literatu, ki se je rodil in živel le nekaj hiš stran na poti s trga proti obali Majne. Zahodni podaljšek Zeila (Fressgasse) vas pripelje do bolj butičnih trgovin, vzporedna Goethestraße pa je prava Meka za azijske turiste z butiki prestižnih modnih znamk. Ob stiku prej omenjene Fressgasse in ostankov starega mestnega obzidja stoji Alte Oper, stavba, ki je vsaj dvajset let razdvajala mnenja o tem, ali jo je, porušeno med vojno, treba podreti ali obnoviti. Zmagali so tradicionalisti.

Ostanki mestnega obzidja, ki lepo ločijo središče od ostalega mesta, niso vidni, a so na njihovih temeljih uredili park. Na stare čase spominjajo ohranjeni značilni obzidni stolpi, ki so tvorili obzidna vrata ob cestah, ki so vodile na vse strani. Eschenheimer Turm, na primer, stoji le nekaj deset metrov stran od Hauptwache, na poti do tja lahko občudujete povsem po starih predlogah obnovljeno poštno postajo Palais Turn und Taxis.

Na levem bregu Majne bo lahko skoraj vsakdo našel kakšen muzej, vreden ogleda, združeni so v ‘Museenzeile’ (aprila vsako leto priredijo muzejsko noč). Vreden ogleda je tudi naravoslovni muzej Senkenberg. Najdete ga nekje na pol poti med Palmengartnom in velesejemskim prostorom. Nasad palm skupaj z botaničnim vrtom je največja nemška tovrstna institucija z več kot 2500 rastlinami. S parkom Grüneburg, ki obroblja severozahodni del mesta, tvori večji zeleni predel. Tam najdete tudi frankfurtsko univerzo, ki je sedanje prostore dobila v zgradbi iz začetka dvajsetih let prejšnjega stoletja. Zgradilo jo je zloglasno podjetje IG Farben (lastnik večine koncentracijskih taborišč), po drugi svetovni vojni pa se je vanjo vselil generalštab sil Nato.

Frankfurtsko velesejemsko podjetje zaradi svojega znanja prireja neverjetno veliko sejemskih prireditev po vsem svetu, a najbolj znan je njihov knjižni sejem (prirejajo ga že od 15 stoletja), največji na svetu. Nekaj manj pomembna, a za nemško avtomobilsko industrijo seveda najprivlačnejša, je mednarodna avtomobilska razstava (IAA), ki vsako drugo leto svoj prostor prepusti Automechaniki, sejmu avtomobilskih dobaviteljev in opremljevalcev. Na jugu sejmišča zdaj nastaja nova mestna četrt, za katero so uporabili zemljišče opuščene tovorne železniške postaje.

Na mestnem obrobju na vzhodu ob Majni pa je na ozemlju bivšega rečnega pristanišča tudi nastala nova mestna četrt. Pri pogledu nanjo kraljuje nenavadna zgradba Evropske centralne banke, številni uslužbenci te inštitucije pa so svoje pisarne dobili tudi v opuščeni veletržnici, ki stoji tik ob novogradnji.

Na jugu Frankfurta so ohranili velik mestni gozd (Frankfurter Stadtwald – z merami okoli 25 kilometrov v smeri vzhod-zahod in sever-jug oziroma velikosti 4900 hektarjev). V njem bodo svoje pravo mesto na bivšem Waldstadionu, sedaj Commerzbank-Areni, našli nogometni navdušenci, sploh tisti, ki navijajo za domači Eintracht. Bolj proti vzhodu pa je ob Stadtwaldu tudi frankfurtsko letališče, kamor letno prileti celo do šestdeset milijonov potnikov z vsega sveta. Letališče je z več kot okoli 75 tisoč zaposlenimi največji frankfurtski delodajalec.

Kogar bi utegnil po vsem naštetem Frankfurt in njegova zanimiva mestna podoba bolj zanimati, ima enostavno možnost, da se z letališča v središče mesta odpravi z mestnim vlakom, ki se pod središčem mesta spremeni v podzemeljsko železnico. Središče Hauptwache je dosegljivo v dvajsetih minutah.

Za tiste, ki prisegate na potovanje z avtomobilom: do Frankfurta je iz Ljubljane nekaj več kot 800 kilometrov. Za zdaj le s cestninsko nalepko za Avstrijo, čez kakšno leto bo nekaj podobnega obvezno tudi za nemške avtoceste.

• Ime mesta Frankfurt zgodovinarji razlagajo kot mesto, kjer je bilo na Majni kakšni dve tisočletji nazaj primerna plitvina (nemško Furt, angleško – Fort) za prečkanje tedaj precej široke in deroče Majne. 
• Že 1875 je imel Frankfurt več kot 100.000 prebivalcev, od leta 1928 naprej celo več kot 500.000. Ob zadnjem štetju, konec leta 2014, so jih našteli 717.624. Celotno mestno območje Frankfurta s sosednjimi mesti, na primer Offenbachom na vzhodu, ima okoli 5 milijonov prebivalcev.
• Čeprav je Frankfurt po delitvi religij postal evangeličanski (tako kot dežela Hessen), je v njem vedno živelo tudi veliko katoliških prebivalcev. Ob zadnjem štetju je bilo katoličanov 22 odstotkov, evangeličanov 18, ostalo pa so bili pripadniki drugih religij ali tisti brez.
Ena od bolj znanih jedi s pridevkom frankfurtski so hrenovke. Če so prave, so iz svinjskega mesa, dovoljenje zanje je frankfurtskim mesarjem v 19. stoletju podelila mestna oblast.
Ključne besede

PotopisNemčijaFrankfurt

Avtorji

Tomaž Porekar

Tomaž Porekar

Sorodne novice

Nazaj