#Potopis: 2600 kilometrov po Islandiji

Potopis

Po cestah sredi oceana


Islandija s svojim spremenljivim vremenom – še zlasti, če jo obiščeš poleti, ko si doma vajen temperatur vročinskega vala, tam pa so trije sloji oblačil in obvezna pelerina osnova udobja – ni najbolj gostoljubna gostiteljica. Toda čudovita pokrajina, v kateri imaš vseskozi učno uro geologije, širna prostranstva z dih jemajočimi razgledi in lepote rastlinskega ter živalskega sveta poplačajo pogum odločitve za potovanje. Pa ne le z avtom, ki glede na podnebje zagotavlja najmanj od vremena odvisno doživetje islandske sage; na islandskih cestah srečaš tudi kolesarje, motoriste in pohodnike.

Islandija je dežela legend in mitov. Mnogo Islandcev še vedno verjame v nadnaravna bitja, kot so skriti ljudje, duhovi, škratje in troli. Morda so tudi zato v islandski različici agencije za varnost prometa za ozaveščanje turistov o pasteh, ki jih čakajo na njihovih cestah, izbrali škrata Elfisa. Domiseln in zabaven video, kaj preži na vas, če se boste deželo ledu, ognja in vetra odločili raziskovati z avtomobilom.

Mobilnost po islandsko

Apokalipsa? Ne zdaj, najbrž pa kmalu

Najbolj zahodna evropska država, ki na površini, veliki za pet Slovenij, nudi dom nekaj več kot 300 tisoč prebivalcem, ne dopušča instant doživetij. Vsak njen košček te opomni, kako neznaten je ob moči narave človek. Kaj lahko ta stori ob izbruhu vulkana? Samo beži … Če mu uspe. A kljub temu ne dojame, da sta še bolj uničujoča njegov pohlep in hlastanje po imeti namesto biti. Opomnik, da morje ne more prenesti nenehnega plenjenja, je mestece Siglufjordur. Požrešno ropanje je nekdanjo prestolnico slanikov v trenutku uničilo – ob koncu 60. let prejšnjega stoletja je ta riba čez noč izginila iz voda severne Islandije, majhno pristanišče, kjer je nekoč svoj kruh služilo več kot deset tisoč delavcev, pa je danes tih kraj, ki upa, da mu bodo novo življenje vdihnili turisti. Sebi in njim so potomci Vikingov z muzejem dobe slanikov nastavili ogledalo.

Še bolj očitno, saj se njegov odsev spreminja pred našimi očmi, je ogledalo, ki nam ga nastavlja eden od petih islandskih ledenikov – Vatnajökull z ledeniško laguno Jokulsarlon –, kjer tudi tisti, ki dvomijo v segrevanje našega planeta, prenehajo biti nejeverni Tomaži. Plavajoči deli ledenih gora, ki jih neizprosno požira toplejša voda Atlantskega ocena, tam niso od zadnje ledne dobe. Ledeniško jezero, ki meri 18 kvadratnih kilometrov in dosega globino 250 metrov, je staro komaj 80 let! In vsako leto se poveča za od 200 do 300 kvadratnih metrov!

Kako bodo preživeli prijazni velikani?

V družbi, ki že desetletja porabi mnogo več, kot nam je mati narava sposobna zagotoviti, smo tako njeni člani kot drugi prebivalci planeta, četudi ti za njegovo brezbrižno uničevanje niso prav nič krivi, slej ko prej obsojeni na propad. Žal najverjetneje tudi veličastni vladarji oceanov – kiti. Čeprav te Islandija navduši na prav vsakem koraku, je trenutek, ko te s skokom iz vode v vsej svoji impozantnosti pozdravi največji sesalec na svetu, neprimerljiv s čimer koli. Še večje veselje občutiš, ko ti morska biologinja pove, da je tak skok daleč od običajnega obnašanja kita grbavca in da ekipe National Geographica več tednov čakajo, da ga lahko ujamejo s kamerami in fotoaparati. Zato, dragi morski velikan, hvala za piko na i mojega islandskega popotovanja!

Zanimiva dejstva

  • Islandija je bila nekoč precej poraščena z gozdovi, ki pa danes pokrivajo le še približno en odstotek njenega površja.
  • Edini kopenski sesalec, ki je živel na Islandiji ob prihodu prvih naseljencev, je bila arktična lisica.
  • Ovce po številu kar za štirikrat presegajo prebivalce Islandije.
  • Ne postavljajo novih hotelov za trume turistov, ki se zadržuejo po večni v Reykjaviku in okolici, ampak za to uporabljajo šolske internate, ki so poleti prazni zaradi počitnic.
  • Islandska ribilovna cona se razteza na 760.000 km2, območju, ki je za kar sedemkrat večje od same Islandije.
  • Islandija nima železnice.
  • Na Islandiji ni komarjev.
  • Nimajo vojske.

Ali ste vedeli, da ... Člani AMZS lahko pomoč na cesti v tujini koristite tudi na Islandiji. 

Da ni slabega vremena, je le slaba oprema, za Islandijo drži kot pribito - brez palerine in gojzerjev ne gre. Dežnik je na Islandiji znak, da ste turist, ki nima pojma o tem, kakšne so vremenske razmere na otoku. Močan veter namreč ne dopušča njegove uporabe. Klimatske spremembe se na Islandiji dogajajo pred našimi očmi - ledeniška laguna Jokulsarlon. Ledene kose ledenika Vatnajökull požira toplejša voda Atlantika. Reynisfjara ali črna plaža je ena najnevarnejših islandskih plaž. Zahrbtni valovi Atlantskega ocena se priplazijo povsem nepričakovano, krvni davek plačajo zlasti nepozorni turisti. Sožitje na morju - kit grbavec prijateljuje s številnimi pticami. Skogarfoss Edini kopenski sesalec, ki je živel na Islandiji ob prihodu prvih naseljencev, je bila arktična lisica. Skozi stoletja so na otok uvozili tudi druge vrste, ena izmed njih je islandski konj. Vulkan Grabrokargigar oziroma krater Grabrok je kot naravni spomenik zaščiten od leta 1962. Vulkan Eldfell je na Vestmanskih otokih brez opozorila izbruhnil sredi noči 23. januarja 1973. V petih mesecih je več kot 30 milijonov ton lave uničilo 360 hiš in ustvarilo povsem novo goro. Prebivalci otočja so vseskozi v pričakovanju ponovitve katastrofe ... Mestece Glaumbær s čudovitimi primeri tradicionalnih islandskih kmetij, katerih posebnost so travnate strehe ter stene. Vreden ogleda je muzej z bogato dediščino islandskih kmetov. Mestece Glaumbær s čudovitimi primeri tradicionalnih islandskih kmetij, katerih posebnost so travnate strehe ter stene. Vreden ogleda je muzej z bogato dediščino islandskih kmetov. Muzej dobe slanikov v mestecu Siglufjordur - opomin, kam privede človeški pohlep in ropanje morja. Islandija je bila nekoč precej poraščena z gozdovi, ki pa danes pokrivajo le odstotek njenega površja. Najbolj razširjena flora na otoku so mahovi in lišaji, uspeva pa tudi mnogo cvetočih rastlin. Širna prostranstva prekriva arktični volčji bob, ki so ga na otok prenesli iz Severne Amerike, saj pomaga preprečevati erozijo. Zemlja, še zlasti njena notranjost, je na Islandiji še kako živahna. Blatni lonec - vrelo modrikasto blato, zmes vodne pare in vulkanskega pepela. Učna ura vulkanizma. Islandija ima okoli 130 vulkanov, med katerimi so nekateri še aktivni, drugi pa speči. Islandija je nastala s podzemnimi vulkanskimi izbruhi na prelomnici med Severnoameriško in Evrazijsko ploščo. Prelomnica seka Islandijo in ker se plošči še danes odmikata ena od druge, je za to območje še vedno značilno veliko vulkanske in geotermalne aktivnosti. Svartifoss ali črni slap, obdan z bazaltnimi stolpiči. Harpa - islandski kulturni hram v Reykjavíku.

Nazaj