Oplovih 120 let skozi razvoj avtomobilskih žarometov

Reportaže

Reportaža: Od sveče do pametnih diod


Pred 120 leti je vožnja v temi pomenila igranje z usodo. Prvi vozniki so hitro doumeli, da morajo videti in biti vidni, če želijo voziti varno. Svojih 120 let nam je Opel predstavil na zelo zanimiv način: v temi in od sveče do gibljivega snopa pametnih matričnih LED žarometov.

Avtomobilski žarometi sodijo med najpomembnejše sisteme za pomoč vozniku, so pa tudi pomemben oblikovni element, ki da podobi avtomobila prepoznavno podobo. Kar nekaj avtomobilskih izdelovalcev je, ki so tudi na obliki žarometov gradili prepoznavnost. BMW je slovel po angelskih očeh, Mercedes po dvojnih očeh, Opel pa po zaspanih in po velikih pravokotnih očeh.

Video: Oplova pot od popolne nočne slepote do učinkovitega paranja teme

Na temni cesti razsvetlili bogato zgodovino znamke

Opel sodi med najstarejše avtomobilske znamke na svetu. V 120 letih je na ceste poslal kar nekaj ikon. Hkrati je že zelo zgodaj začel ponujati tehnološke rešitve za varnejšo in udobnejšo vožnjo, ki so bile dostopne večini voznikov. V počastitev visoke obletnice so v svojem testnem centru v nemškem Dudenhofnu pripravil svojevrstno nočno vozno izkušnjo. V temo smo se odpeljali z Oplovimi avtomobili iz različnih obdobij in se znova prepričali, kako pomembno vlogo so imele luči pri razvoju varnejše in udobnejše mobilnosti.

Opel lutzmann je ponudil prvo izvedbo samonastavljivih žarometov, saj so v ohišje namestili svečnik z vzmetjo.


Opel je postavil kar nekaj pomembnih mejnikov pri oblikovnem in tehnološkem razvoju žarometov: leta 1909 so iz sveč prešli na “karbidovke” in “petrolejke”, dve desetletji pozneje so v njihovih lučeh že žarele 6-voltne žarnice, leta 1938 pa je bila udobna ljudska limuzina opel kapitän med prvimi avtomobili, ki so se poslovil od okroglih luči. Še več, kapitän je nove oblikovne trende postavil s šestkotno obliko žarometov, vgrajenih v blatnike. To je prineslo učinkovitejši pristop v takrat novi doktrini oblikovanja, aerodinamiki. Na krilih oblikovne drznosti, kjer so v ospredju zopet inovativni žarometi, je Opel še enkrat navdušil trideset let pozneje, ko je leta 1968 na ceste poslal danes legendaren dvosed opel GT. Športnik za vsakogar je postal ikona zaradi odličnih voznih lastnosti in oblike, ki je z boka spominjala na linijo steklenice coca-cole, hkrati pa je postal prvi nemški avto s pomičnimi žarometi, ki so se dvignili iz pokrova motorja.

“Žalostne oči” opla GT kljub dejstvu, da so leta 1968 že imele 12-voltne halogenske žarnice za dolgi snop, ne sledijo več tistemu, kar še vedno zmore mehanika tega legendarnega športnika.


Med izstopajoče Oplove svetlobne mejnike nove dobe sodita še omega B in aktualna generacija astre. Omega je bila leta 1998 prvi avto, ki je imel v serijski opremi ksenonske žaromete. V primerjavi s halogenskimi žarometi so bili ti svetlobno trikrat zmogljivejši. Astra je leta 2015 v razredu družinskih kombilimuzin voznikom za dostopno ceno ponudila za varnejšo vožnjo pomembno tehnično inovacijo - samodejno prilagodljive matrične LED luči. Te so bile do tedaj na voljo le avtomobilski eliti. Astrin žaromet ima po osem LE diod, s katerimi samodejno prilagaja dolžino in porazdelitev svetlobnega snopa. Astra zna iz svojega svetlobnega snopa z ugašanjem in prižiganjem posamezne diode preprosto “izrezati” nasproti vozeča vozila in vozila na istem voznem pasu ter hkrati v dolgem snopu osvetljevati okolico.

Od predstavitve matričnih LED žarometov (2015) je Opel vsako leto na evropske ceste poslal okoli 90.000 aster in insignij opremljenih s tehnologijo intellilux LED. Astra in insignia znata iz svojega svetlobnega snopa z ugašanjem in prižiganjem posamezne diode preprosto “izrezati” nasproti vozeča vozila in vozila na istem voznem pasu ter hkrati v dolgem snopu osvetljevati okolico.

Ko podvozje in mehanika zmoreta več, kot vidijo oči …

V temnem zimskem večeru, prežetem z zgodovinskim koktajlom vozniških občutkov, smo nizali kilometre in od skorajda popolne avtomobilske slepote iz leta 1899 prišli do učinkovitega paranja teme s sijom matričnih LED žarometov. Izza volana osemnajstih modelov - med njimi je bil tudi prvi opel patentmotorwagen “system lutzmann” na lesenih kolesih in s svečami v lučeh - smo se odpeljali skozi 120 let zgodovine. Svetloba pred in v avtomobilu je izrednega pomena.

Opel kapitän je leta 1939 nove oblikovne trende postavil s šestkotno obliko žarometov, vgrajenih v blatnike. To je prineslo učinkovitejši pristop v takrat novi doktrini oblikovanja, aerodinamiki.

V legendarnem GT-ju je vožnja pri dnevni svetlobi pravi ep. V sedežu čutiš vsak gib karoserije, spremembo podlage, volan je izjemno poveden, podvozje odzivno, avto odlično bere cesto, občutek hitrosti pa je tako prvinski, kot da bi ti vsak zobnik posebej želel povedati svojo zgodbo. A tisti hip, ko na cesto pade noč, se vse spremeni. “Žalostne oči” kljub dejstvu, da so leta 1968 že imele 12-voltne halogenske žarnice za dolgi snop, ne sledijo več tistemu, kar zmore mehanika. Pri hitrosti 120 km/h na popolnoma temnem odseku steze testnega centra se mi je zdelo, da je avto veliko prehiter. Oči so videle veliko manj, kot so čutile roke na lesenem volanu. Ko se iz GT-ja presedeš v dve leti staro insignio OPC z bi-ksenonskimi prilagodljivimi žarometi, se na enaki cesti zazdi, kot bi vozil po osvetljenem stadionu. Vse skupaj je kljub silovitejšem potisku 325-glave konjenice pod pokrovom motorja precej bolj varno, a hkrati tudi bolj sterilno oziroma manj doživeto v smislu čutenja hitrosti in gibanja avtomobila.

Pri nočni vožnji na varnost pomembno vpliva tudi osvetlitev voznikovega prostora. Če avtomobila ne poznaš, je iskanje neosvetljenih stikal za vklop gretja, luči za meglo in celo brisalnikov med vožnjo lahko zelo nevarno.

 

Nekoč (zgoraj) in danes (na fotografiji): razlika je očitna pri učnikovitosti oziroma kakovosti osvetlitve ceste in notranjosti. 

Tehnični paradoks velike inovacije: prvi avti so bili ponoči popolnoma neuporabni

Pred več kot 130 leti, ko je človek izumil avto, se je zgodil svojevrsten tehnični paradoks - avto je bil neuporaben ponoči in v slabem vremenu, ker ni imel strehe in luči. Brez luči so prvi vozniki pri vsakem premiku avta v temi potrebovali pomoč pešca, ki je pred avtom nosil lanterno in usmerjal voznika.
Prvi opel - 2,1 metra dolg patentmotorwagen “system lutzmann”

Prvi opel - 2,1 metra dolg patentmotorwagen “system lutzmann” - je na ceste zapeljal dobro desetletje potem, ko je svojo kočijo brez konj predstavila Benz. Takrat so avtomobili že dobili zasilno razsvetljavo, ki pa jo je Opel nadgradil v svojem slogu - na preprost in poceni način. Težava žarometov, v katerih je gorela sveča, ni bila samo slaba svetilnost, temveč tudi neprestano nižanje svetlobnega snopa zaradi dogorevanja sveče. Opel lutzmann je ponudil prvo izvedbo samonastavljivih žarometov, saj so v ohišje namestili svečnik z vzmetjo. Nad njim je bilo stekleno ohišje z ogledalom, vzmet na svečniku pa je gorečo svečo počasi potiskala navzgor, da je kljub dogorevanju sveče lahko plamen vseskozi enakomerno svetil skozi steklo. Svetloba sveče vozniku niti približno ni omogočala varne vožnje, so pa ti preprosti žarometi naredili pomemben premik v zavedanju pomena osvetlitve. Avto je bil ponoči osvetljen, da so ga lahko opazili in ne le slišali ostali uporabniki ceste.

Oplov prototip opel GT X experimental ima žaromete, ki že imajo tudi sporočilno vlogo.

Pri Oplu poudarjajo, da je bila kakovostna osvetlitev vselej povezana tudi z energijo. Prve žarnice, ki so jih vgradili v avtomobile v 20. letih, so svetile na 6-voltni napetosti, v 60. letih so prešli na 12-voltno napetost, s prihodom halogenskih žarnic in bi-ksenonskih žarometov pa je poleg svetilnosti precej narasla zahteva po energiji.

Oplovi inženirji so z uvedbo najnovejše tehnologije eco LED svetlobnih diod porabo energije žarometov znižali za 76 odstotkov. Halogenska žarnica porabi 72 W, najnovejše LED luči pa le 17 W.

Zniževanje porabe sekundarnih porabnikov vpliva tudi na nižjo porabo goriva. Varčna in učinkovita osvetlitev je zelo pomembna pri razvoju elektromobilnosti in sistemov avtonomne vožnje, kjer bodo luči dobile še eno zelo pomembno vlogo - komunikacijo z okolico. Smerniku in zavornim lučem se bodo pridružila svetlobna projekcijska sporočila, grafike in raznobarvni snopi različnih moči osvetlitve.

Nov mejnik: Opel matrične žaromete postavlja v razred majhnih avtomobilov

Od predstavitve matričnih LED žarometov (2015) je Opel vsako leto na evropske ceste poslal okoli 90.000 aster in insignij opremljenih s tehnologijo intellilux LED. Ker so luči eden najpomembnejših voznikovih varnostnih pripomočkov, poleg tega pa pri Oplu vztrajajo pri filozofiji tehnološkega napredka za vse, bodo matrične LED luči v paketu dodatne opreme kot prvi ponudili tudi v novi generaciji corse. Obljubljajo cenovno zmernost, poleg tega pa so napovedali, da bo corsa letos prvič na voljo kot povsem električni avto.

Najnovejši matrični LED žarometi z dolgim snopom razparajo temo v dolžini 400 metrov pred avtom. V popolni temi pri hitrosti 80 km/h s takim svetlobnim snopom dogodek opaziš od 30 do 40 metrov prej, kot če bi cesto osvetljevale halogenske ali ksenonske luči. Voznik ima približno sekundo in pol več časa za učinkovito reagiranje, če na cesto priteče srna ali pa ob cesti hodi pešec.

Foto: Oplovih 120 osvetljenih let na asfaltu testnega centra v Dudenhofnu

Za volanom zgodovine

Ne predstavljamo si, da bi leta 1899 v lutzmannu morali v temi prevoziti 10 km podeželske makadamske ceste. Njegov zadaj nameščen 1,5-litrski enovaljnik je pri 650 vrtljajih v minuti dosegel največjo moč 3 kilovate in zmogel hitrost 30 km/h. Res je, da so danes hitrejši že traktorji, a ko smo v tem 120-letniku na ozkih lesenih kolesih odetih v trdo gumo na asfaltu testnega centra prestavili v drugo prestavo, je bilo očitno, zakaj je avto v tako hitro spremenil svet. Verjemite: v živo je ta avtomobilska kočija veliko bolj poskočna in teatralna. Izjemna izkušnja.

120 let Oplovega razvoja skozi avtomobilske oči, berite luči.

Ko se skozi zgodovino znamke lahko sprehodiš na način, da sedeš za volan osemnajstih avtomobilov, ki jih loči celo stoletje razvoja, je težko v besedah razložiti, kako različnih občutkov si deležen kot voznik, ki si večno svojih kilometrov že prevozil v dobi servovolanov, sinhroniziranih menjalnikov, ABS zavor in halogenskih žarometov. Razlike so zares impresivne. Na eni strani te navduši dejstvo, kako mirno in gladko tečejo 6-valjni vrstni motorji predvojnih roadsterjev in limuzin, na drugi strani pa je kar malo strašljivo, ko po slabo osvetljeni armaturi pri avtocestni hitrosti mrzlično iščeš stikalo za vklop dolgih luči v kadettu caravan 1000 letnik 1963 in naposled ugotoviš, da je ob sklopki stikalo za preklop, ki ga je treba pohoditi z nogo. Ko sem zasenčeni snop preklopil na dolgi, je sledil nov šok, saj je razlika za današnje razmere skorajda nezaznavna, kot da bi na pomoč prišla polna luna in nič več.

Štiri “daljinke” so zares zasvetile šele, ko si veterana pohodil, kot da bil se res pognal iz starta “brzinca”. Ko smo avto zagnali, so morali biti daljinski žarometi ugasnjeni, sicer se motor ni zganil.

Koliko energije so nekoč zahtevale luči, smo lahko videli še izza volana legendarnega kadetta lS coupe rallye. Štiri “daljinke” so zares zasvetile šele, ko si veterana pohodil, kot da bil se res pognal iz starta “brzinca”. Ko smo avto zagnali, so morali biti daljinski žarometi ugasnjeni, sicer se motor ni zganil. Krog s tem kadettom pa je bil za dušo: atmosferski kovinski napev hitrosti v iskanju poguma in oprijema. Avto je čudovito odziven, pa samo 106 “konjičev” ima. Kapo dol.

Serijske ksenonske luči v omegi B iz leta 1998 so v primerjavi s halogenskimi žarnicami svetile trikrat močneje, porabile tretjino manj energije in so za 40 odstotkov manj toplotno sevale. Avto je z vgrajenim sistemom dinamičnega uravnavanja žarometov samodejno poskrbel za izravnavanje sprememb položaja svetlobnega snopa glede na gibanje karoserije, na primer pri prevozu težjih tovorov ali med pospeševanjem in zaviranjem.

 

Osebno: tradicija, ki si zasluži poklon brez predsodkov

Opel sodi med najstarejše avtomobilske znamke na svetu. Ob tem ne morem mimo dejstva, da gre za znamko, ki je bila v marsičem drzna, a zaradi pečata “plebejske mobilnosti” je še danes v očeh nekaterih kupcev nekoliko podcenjena. Ob vseh športnih dosežkih in zanimivih avtomobilih, je vsako podcenjevanje po mojem mnenju neupravičeno. V moji mladosti, v nekdanji Jugoslaviji so znamko tesno povezovali z ekonomskimi izseljenci. Morda je to razlog, ko inženirsko vrednotenje zasenči zavist. Že takrat je veljajo, da gre za znamko, ki za zahtevane marke ponudi precej vsebine. Rekord, manta, ascona …, lepi spomini. Po mojem mnenju je Opel avtomobilski zgodovini dal precej vsebine in vsekakor ima kaj pokazati. Šala o “opelici iz malo žice” je na parkirišču velikega testnega centra sredi Nemčije, kjer so na ovalu švigali prototipi odeti v maskirno folijo, hitro izgubila komični potencial.

Opel olympia kabriolet-limuzina 1950 - 4-valjni motor, 1488 cm3, 39 "konjev", 112 km/h in 6-voltne žarnice.

Milenijci se danes navdušujejo nad prilagodljivimi digitalnimi merilniki, leta 1991 pa je opel kadett GSi svojo športnost in sodobnost podčrtoval z digitalno aramaturno ploščo, v živo rumeni, zeleni in rdeči barvi lcd merilnikov. Ko smo po stezi Oplovega testnega centra v Dudenhofnu v temo odločno pognali kadetta GSi, katerega lastnik je bil nemški kancler Helmut Schmidt, so se hitro vrnili spomini in občutki časa, ki ga nov rod voznikov ne bo poznal. Avtomobilska tradicija ni le stvar števila modelov, prodajnih številk in letnic tehničnih mejnikov, je veliko več. Vez med voznikom in avtom je stvar evolucije. Nekdo se je pred nami naučiti dojemati hitrost, začutiti gibanje avta in se naučiti ujeti trenutek pri zdrsih, da so danes podvozja tako uravnotežena, volani tako natančni in vzmetenje tako uglajeno.

Znova sem občudoval tudi avtomobilsko muzo calibro, ki je ob koncu osnovne šole krasila steno nad mojo pisalno mizo. Leta 1990 je bil to eden najlepših avtomobilov in aerodinamični rekorder. S količnikom upora 0,26 je calibra celo desetletje držala rekord med serijskimi avtomobili.

Ko sedeš za volan elegantnega admirala iz leta 1938, te osupne miren tek 3,6-litrskega vrstnega šestvaljnika, udobje vzmetenja in sezuje dejstvo, da je avto v dežju frekvenco brislanikov samodejno povečeval s hitrostjo vožnje. Ta elegantna Oplova admiralska ladja je bila že takrat po nemški avtocesti “autobahnu” zmožna križariti z visoko potovalno hitrostjo 130 km/h. Znova sem občudoval tudi avtomobilsko muzo calibro, ki je ob koncu osnovne šole krasila steno nad mojo pisalno mizo. Leta 1990 je bil to eden najlepših avtomobilov in aerodinamični rekorder. S količnikom upora 0,26 je calibra celo desetletje držala rekord med serijskimi avtomobili. Na testni stezi sem si z njo privoščil tisto, kar si kot mulček nisem mogel. Poklonila sva se tradiciji znamke kot se za 120 let spodobi. Je pa usoda prave Oplove identitete nekoliko negotova. Po več kot sedmih desetletjih v koncernu GM je Opel postal del francoskega velikana PSA. Nova generacija zafire je dokaz, da izvirnost v globalnem avtomobilskem svetu ni več vrednota. Od izvirno prilagodljivega družinskega enoprostorneža je čez noč postala četrta različica istega avtomobila.

Ko sedeš za volan elegantnega admirala iz leta 1938, te osupne miren tek 3,6-litrskega vrstnega šestvaljnika.

 

Jure Gregorčič

Jure Gregorčič

Novinar - urednik Motorevije

Nazaj