Je upravljanje z avtomobilom sploh še varno?

| Tehnika

Včasih je bilo vse veliko bolj enostavno: voznik je imel pred seboj volanski obroč, ob desni roki prestavno ročico, pod seboj pa stopalke oziroma pedale. Danes je vse drugače; avtomobili že dolgo niso zgolj mehanske naprave za prevoz od ene do druge točke, pač pa se spreminjajo v komunikacijska, zabavna in informacijska vozlišča, ki se ne razlikujejo prav veliko od domačega ali pisarniškega okolja. Kako sploh varno upravljati z avtom?


Upravljati ali voziti?

Da takšni komunikacijski opravki in multimedijska zabava med vožnjo niso prav varni, smo v Motoreviji že večkrat obširno pisali, to pa brez dvoma dobro vedo tudi inženirji in oblikovalci v avtomobilski industriji. A uporabniki oziroma kupci avtomobilov se očitno ne ozirajo preveč na varnost. Velika večina avtomobilskih izdelovalcev zato vse več pozornosti namenja prav multimedijskim, informacijskim in zabavnim sistemom v avtu; na nedavni novinarski predstavitvi novega renaulta megana je več kot polovico predstavitve zavzemalo poglavje o delovanju in upravljanju njihovega multimedijskega sistema R-link 2. Še en dokaz, da informacijska tehnologija v avtu postaja vse pomembnejša, je nedavna razstava informacijske in zabavne elektronike CES v ameriškem Las Vegasu (o kateri obširneje pišemo na drugih straneh Motorevije), kjer avtomobilski izdelovalci počasi izpodrinjajo računalniška podjetja in javnosti predstavljajo napredne informacijske in zabavne prototipe ter koncepte.

Vse več funkcij, vse več pozornosti

A avtomobilski izdelovalci se skušajo soočiti tudi z varnostnim vidikom multimedijskih sistemov v avtih. To pomeni, da ne predstavljajo le novih in zmogljivejših infromacijskih sistemov, ampak skušajo narediti njihovo upravljanje bolj intuitivno in varnejše. Pri tem so pred težko nalogo, saj obširnost, zmogljivost, prepletenost in zapletenost tovrstnih sistemov pri upravljanju zahteva veliko pozornosti, ki bi jo moral voznik sicer namenjati zgolj vož-nji. Med vožnjo bi moral biti naš pogled usmerjen ven, pred avto oziroma v neposredno okolico avtomobila. Spremljati bi morali dogajanje pred nami, hkrati pa občasno pogledovati tudi v vzvratna ogledala, vstran in tudi na merilnike v avtu. Že takšna razpršena pozornost – med cesto, ogledala in na armaturno ploščo – zahteva svoj davek pri zbranosti in osredotočenosti, vsako novo dodatno opravilo, dejavnik ali dogodek pa nezbranost samo še povečuje.

Kako torej zasnovati uporabniški vmesnik multimedijskega sistema in ostalih naprav v avtu, da bi njihovo upravljanje čim manj motilo voznika? Avtomobilski izdelovalci pri tem niso enotni. Nekateri menijo, da tipkanje po na dotik občutljivem zaslonu, ki se običajno nahaja na sredini armaturne plošče, ne predstavlja velike motnje za pozornost voznika, zato na zaslone selijo tudi upravljanje naprav, ki smo jih sicer doslej upravljali prek gumbov in stikal. Da to ni najbolj varen način, smo v Motoreviji že pisali; težava izvira iz lastnosti na dotik občutljivih zaslonov, saj zahtevajo sočasni dotik in pogled – sicer ne vemo kaj in kam smo kaj vnesli oziroma vtipkali. Dokler gre za opravila, ki jih lahko storimo pred začetkom vožnje – na primer vnos cilja v navigacijsko napravo ali izbiro barvne sheme armaturne plošče –, to ne vpliva na varnost, če pa moramo med vožnjo s tipkanjem po zaslonu nastavljati tudi temperaturo v avtu in povečati ali zmanjšati glasnost radia, pa je to že nevarno početje. Na srečo je avtomobilskih izdelovalcev, ki so upravljanje avtomobilskih naprav v celoti prenesli na zaslone, zelo malo; več je takšnih, ki upravljanje z glavnimi in najpogostejšimi funkcijami ter napravami še vedno prepuščajo gumbom in stikalom, ki jih voznikova roka najde in otipa tudi na slepo, ne da bi pri tem morali odvračati pogled s ceste.

Roke na volanskem obroču

Vseh naprav, sistemov in funkcij avtomobila in multimedijskih sistemov seveda ne moremo upravljati z gumbi, saj bi bilo teh bistveno preveč. Nekateri avtomobilski izdelovalci zato v svoje avte vgrajujejo kombinirane uporabniške vmesnike, pa tudi takšne, ki jih poznamo iz sveta računalnikov. Takšne so na primer stične plošče (touch-pads), po katerih “rišemo” s prstom in na ta način vnašamo ukaze. Pri Audiju takšno stično ploščico uporabljajo v kar nekaj svojih avtomobilih, pa tudi nekateri Mercedesovi avtomobili prepoznavajo “risanje” s prstom po posebni stični ploščici.

Še korak dlje – ali korak bližje očem in rokam – so pri Mercedesu naredili v novem razredu E; prvič doslej so volanski obroč opremili z dvema majhnima stičnima ploščicama na vsaki strani. Prek teh lahko upravljamo z obema zaslonoma na armaturni plošči; s potezami prstov se lahko navpično in vodoravno sprehajamo skozi izbirnike multimedijskega sistema, z obema stikaloma na sredini stičnih ploščic pa potrjujejmo našo izbiro. Glavna prednost te rešitve je seveda v tem, da nam za upravljanje multimedijskega sistema ni treba spustiti volanskega obroča, prav tako nam ni treba za dlje časa odvračati pogleda s ceste. Tako kot večina drugih avtomobilskih izdelovalcev tudi Mercedes ponuja več hkratnih možnosti upravljanja z napravami; ob omenjenih stičnih ploščicah z istimi napravami lahko upravljamo tudi z že znanim velikim gumbom na sredinski konzoli med prednjima sedežema.

Zaslon s povratnimi informacijami

Čeprav tipkanje po zaslonu za voznika ni varno početje, bodo na dotik občutljivi zasloni v avtomobilih postali vse bolj razširjeni. Nekateri izdelovalci elektronskih naprav in dobavitelji zato že razvijajo na dotik občutljive zaslone, ki ponujajo dovolj natančne povratne informacije, da uporabnik pod prsti začuti, kam in kaj je pritisnil. Takšni zasloni imajo oznako haptični in se na pritisk prsta odzivajo z mehansko silo, tresljaji oziroma gibanjem. S tem simulirajo 3-dimenzionalni relief oziroma strukturo, zaradi česar uporabnik zgolj z otipom (ne da bi pri tem moral tudi pogledati) razpozna, na kateri del zaslona je pritisnil. Takšen zaslon je na nedavnem sejmu zabavne elektroniku CES predstavil nemški Bosch; razen haptične tehnologije in tehnologije prepoznavanja pritiska takšen zaslon deluje povsem enako kot sedanji zasloni in ga je tudi mogoče uporabiti v vseh multimedijskih sistemih.

Geste namesto dotika

O upravljanju multimedijskih naprav z gestami smo v Motoreviji že pisali. BMW serija 7 je prvi serijski avto, pri katerem se za upravljanje z multimedijskim sistemom ni treba več dotikati zaslona, ampak pred njim mahamo z rokami; 3D kamera prepoznava različne geste – krožni gibi s prstom spreminjajo glasnost radia, zamah roke sprejme telefonski klic in podobno. Tehnologijo AirTouch so za prototip -i-vison, ki so ga predstavili na sejmu CES v Las Vegasu, še izpopolnili; z gestami lahko v prototipu upravljamo z vsemi funkcijami informacijskega, komunikacijskega in zabavnega dela multimedijskega sistema v avtu. Ob gestah lahko z multimedijskim sistemom v BMW prototipu upravljamo še s stikalom na volanskem obroču, enako stikalo pa je na voljo tudi sovozniku na armaturni plošči. Komur tudi to ni dovolj, ima na voljo še dva načina vnosa svojih ukazov; eden je posebna stična plošča pod usnjeno prevleko na sredinski konzoli armaturne plošče, druga pa je možnost upravljanja z glasovnimi ukazi.

Tudi pri Volkswagnu si multimedijsko prihodnost zamišljajo skozi geste; njihov prototip golf R touch ima namesto merilnikov in klasične armaturne plošče tri zaslone; pred voznikom je izpopolnjena različica že iz audijev in VW passata znane rešitve Active Info Display, na dotik občutljiva zaslona pa sta tudi zgoraj na sredinskem delu armaturne plošče in spodaj namesto gumbov in stikal klimatske naprave. 3-dimenzionalna kamera za spremljanje gest rok je nameščena nad vetrobransko steklo, prepoznava pa geste v vse tri smeri gibanja. Spodnji zaslon je opremljen s haptično tehnologijo in ponuja povratne tresljaje, med obema sredinskima zaslonoma pa je še stična drsna letev, s katero lahko upravljamo z nekaterimi funkcijami multimedijskega sistema. Stična drsna letev na primer prepozna število prstov na njej – s potegom enega nastavljamo glasnost avtoradia, z dvema glasnost vodenja navigacijske naprave, s tremi pa glasnost telefonskega pogovora. Tudi Volkswagnov prototip je še v razvoju, a nekaj teh rešitev lahko že kmalu pričakujemo v kakšni od serijskih novosti.

Včasih sedem, danes več kot 60

Leta 1985 smo prek armaturne plošče avtomobila spremljali in upravljali s sedmimi avtomobilskimi funkcijami. Pod nadstreškom merilnikov smo lahko spremljali hitrost, motorne vrtljaje, količino goriva, temperaturo hladilne tekočine in delovanje svetlobnih teles avta, na sredinskem delu smo upravljali še s klimatsko napravo in avtoradiem. Do leta 2010 je bilo teh funkcij že približno 40, leta 2015 se je njihovo število povečalo na več kot 60, če zraven štejemo še številne vozne pripomočke, navigacijo in upravljanje s pametnimi telefoni. Kar nekaj teh funkcij mora voznik bolj ali manj pozorno spremljati tudi med vožnjo, to pa pomeni, da ni tako osredotočen na vožnjo, kot bi moral biti. Z zgolj varnostnega vidika bi bilo najbolje, če bi večino teh funkcij v avtu prepovedali, a se to seveda ne bo zgodilo – le še več jih bo. Ne preostane nam torej drugega, kot da zaupamo razvojnikom v avtomobilski industriji in upamo, da bodo predstavili uporabniške vmesnike, ki nam bodo čim manj kradli pozornost oziroma odmikali oči s ceste in roke z volana.

Volanski obroč kot središče avtomobila

Nič več gumbov, stikal, stičnih ploščic – in zaslonov – na armaturni plošči? Tako si avtomobilsko in multimedijsko prihodnost predstavljajo pri Takati in avstrijskem tehnološkem podjetju Audio Mobil Elektronik, kjer – za razliko od ostalih razvijalcev in oblikovalcev v avtomobilskem svetu – prisegajo na volanski obroč kot na središče dogajanja in upravljanja z avtomobilom.

Njihov prototip volanskega obroča prihodnosti se imenuje iCS (Interactive Communication Steering Wheel), združuje pa dosedanje stare načine upravljanja z novejšimi tehnologijami, kakršen je na dotik občutljiv zaslon. Tako ima volanski obroč iCS na vsaki strani (v višini prečk) vrtljiva in potisna stikala za smernike, luči in brisalnike, informacijski in upravljalski zaslon pa je postavljen malce nad središče obroča. Levo in desno od zaslona so s haptično tehnologijo opremljeni gumbi za zbirnike, dodatno upravljanje ponuja tudi sam zaslon. Kljub številnim funkcijam je volanski obroč seveda opremljen tudi z varnostnim mehom.

Ključne besede

varnostVarnostni pripomočkiUpravljanjeVožnjaErgonomija

Avtorji

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Sorodne novice

Nazaj