Brez ESC ni sodobnega avta!

Tehnika

25 let sistema elektronskega nadzora stabilnosti


Danes si sodobnega avtomobila ne znamo predstavljati brez vgrajenega sistema elektronskega nadzora stabilnosti, ki kot kakšen angel varuh odpravi morebitne voznikove napake in zagotovi varnejšo vožnjo. Vse skupaj se je začelo šele pred 25 leti.

Leta 1995 je Mercedes v svojem najbolj prestižnem modelu razred S prvič predstavil ESP, kar so začetnice besed nemške oznake Elektronische Stabilitäts-Programm, ki je bil plod skupnega razvoja družb Bosch in Daimler Benz. Osnovna naloga ESP je zadržati avto na cesti oziroma voznem pasu tudi v kritičnih voznih situacijah. Vse do uvedbe ESP se je namreč dogajalo, da je voznik zaradi takšnega ali drugačnega vzroka izzval drsenje avtomobila, ki ga ni znal nadzorovati in se je vse skupaj končalo v obcestnem jarku ali v zaščitni ograji in često tudi z zelo hudimi posledicami in celo smrtnimi žrtvami. Naloga ESP je, da v kritičnih situacijah stabilizira avtomobil in omogoči vozniku, da se brez težav in poškodb izvleče iz težav.

Zasnovo ESP je omogočil nagel razvoj elektronike, saj sistem temelji na elektronski nadzorni enoti, ki ob pomoči podatkov o hitrosti vrtenja posamičnih koles, usmerjenosti volana in žiroskopa ugotavlja, če se avto pelje v smer, kot si jo je zamislil voznik. Če ugotovi, da temu ni tako, z vplivom na delovanje protiblokirnega zavornega sistema ABS, sistema za preprečevanje spodrsavanja koles ASR in delovanje upravljalne enote motorja sistem samodejno zavre eno ali več koles na avtomobilu in/ali odvzame moč motorja ter s tem prepreči drsenje avtomobila. Zveni komplicirano, a v praksi ESP deluje učinkovito. Še zlasti je pomembno, da vse poteka samodejno in da se voznik šele potem, ko je ESP že opravil svoje delo, zave, da je bil v težavah, iz katerih se je rešil. 

Nadzorna enota ESP ob pomoči tipal namreč kar 25 krat v sekundi preveri, če se avto pelje v želeni smeri in ob ugotovljenem odstopanju takoj reagira z zaviranjem in/oziroma odvzemom moči motorja.

Združene moči Boscha in Daimler Benza

Razvoj ESP se je začel že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja tako pri družbi Bosch kot pri družbi Daimler Benz. Leta 1992 sta obe družbi združili svoje znanje v skupnem projektu in leta 1995 je Daimler Benz predstavil razred S z ESP, ki ga je izdeloval Bosch.

Video: K uveljavitvi pripomoglo naključje

K polni uveljavitvi in prepoznavi ESP kot zelo učinkovitega sistema je pripomoglo naključje. Ko so leta 1997 švedski avtomobilski novinarji namreč na tako imenovanem losovem testu opozorili na prevračanje Mercedesovega majhnega avtomobila razred A ob nenadnem izogibanju oviri, je Daimler Benz težavo rešil s serijsko vgradnjo ESP v vse avtomobile razreda A. S tem je ESP kar nenadoma dobil priložnost dokazovati svojo učinkovitost v velikoserijskem avtomobilu - in jo tudi dokazal. 

*posnetek finske televizije Finnish news broadcast

Obvezna vgradnja v Evropski uniji

Učinkovitost ESP so ob Mercedesu prepoznali tudi drugi izdelovalci avtomobilov in počasi si je ESP utiral pot v vse več avtomobilov - sprva kot oprema za doplačilo, počasi pa je postajal del serijske opreme. Tudi avtomobilski klubi, med njimi AMZS, so hitro doumeli učinkovitost ESP in si začeli prizadevati za njegovo serijsko vgradnjo v vse nove avtomobile, saj bi to pripomoglo k izboljšanju aktivne varnosti. Ko je svoje dodal še konzorcij Euro NCAP, ki je tudi spodbujal vgradnjo ESP, so svoj lonček pristavili tudi politiki in na ravni Evropske unije predpisali obvezno vgradnjo ESP v vse nove modele osebnih in dostavnih vozil homologirane po 1. novembru 2011, v vse nove avtomobile in dostavnike pa po 1. novembru 2014. Po zgledu na EU so tudi nekatere druge tako evropske kot neevropske države predpisale obvezno vgradnjo ESP v avtomobile za njihove trge.

Kako je ESP pripomogel k prometni varnosti

“ESP je bistveno pripomogel k boljši prometni varnosti,” pravi Haarld Kröger, direktor Boscha in to podkrepi s podatki Boschevega oddelka za raziskovanje prometnih nesreč. Po teh izračunih je namreč ESP v 25 letih preprečil skoraj pol milijona prometnih nesreč s poškodovanimi udeleženci, življenje pa je rešil 15.000 ljudem. Družba Bosch je v četrt stoletja izdelala več kot 250 milijonov ESP sistemov. Od vseh novo izdelanih avtomobilov na svetu je sedaj že kar 82 odstotkov opremljenih z ESP, v letu 2017 je bil ta delež 64 odstotkov. Tudi to dokazuje učinkovitost ESP in s tem razlog za njegovo polno uveljavitev.

ESP ni vsemogočen

ESP sicer ni vsemogočen, saj ne more premagati fizikalnih zakonov. Učinkovito prepreči do 80 odstotkov zdrsov, ki bi nastali, če avti ne bi bili opremljeni z ESC.

Zaradi učinkovitosti ESP je družba Bosch njegovo uporabo vpeljala v vse vrste osebnih avtomobilov ne glede na vrsto pogona, torej tudi v električne avtomobile, prav tako pa tudi v tovorna vozila. Leta 2013 je Bosch ponudil ESP z oznako MSC tudi za motocikle.

ESP nima svoje vloge zgolj pri izboljšanju prometne varnosti, temveč je tudi osnova za različne druge asistenčne sisteme in za sisteme, ki omogočajo avtonomno vožnjo. Brez ESP si tudi ni mogoče zamišljati uveljavitve vizije nič, s katero naj bi preprečili vse prometne nesreče.

“ESP je bistveno pripomogel k boljši prometni varnosti,” pravi Haarld Kröger, direktor Boscha in to podkrepi s podatki Boschevega oddelka za raziskovanje prometnih nesreč.

ESP, ESC ali kako drugače?

ESP, ki je kratica začetnic nemške oznake (Elekronische Stabilitats-Programm) ali angleškega prevoda Electronic Stability Programme, je zaščitena oznaka družbe Bosch in njenih partnerjev, ki uporabljajo ESP sistem. Splošna oznaka za vse tovrstne sisteme je ESC, ki je kratica angleške oznake Electronic Stabiliy Control. Različni avtomobilski izdelovalci uporabljajo svoje oznake za ESC kot na primer DSC, PSM, v načelu pa vsi sistemi delujejo zelo podobno.

 Voznik ali PSM?

Uvedbo ESC so še zlasti težko sprejeli izdelovalci športnih avtomobilov, saj so menili, da bo to njihovim avtomobilom odvzelo draž športnih voznih lastnosti vključno z drsenji skozi ovinke. Menili so namreč, da izkušen voznik lahko reagira enako učinkovito kot ESC. Porsche je to ob uvedbi ESC v svoj model porsche 911 demonstriral tako, da je je Walter Rohrl, legendarni voznik rallyja in tudi športnih avtov, progo prevozil enako hitro kot z 911 z vgrajenim PSM, Porschejevim ESC, a ob tem priznal, da tega pač ni sposoben vsak voznik.

Izdelovalci športnih avtov so tudi našli ustrezno rešitev po načelu volk sit in koza cela: vsi njihovi avti imajo serijsko vgrajen ESC, a ga je v nekaterih modelih mogoče v določenih voznih programih tudi izklopiti in s tem zagotoviti prvinskost vožnje brez elektronskega nadzora stabilnosti. O izklopu ESP voznika opozarja opozorilna luč na instrumentni plošči, ESP pa je zaradi varnosti treba izklopiti ob vsakem zagonu motorja.

Če v ovinku ni zasvetila lučka za ESP, je to pomenilo, da se ESP ni vključil in da bi bilo mogoče ovinek odpeljati hitreje.

Preskušanje ESC

Ko je Mercedes v razred A začel vgrajevati ESP, smo njegovo učinkovitost lahko preskusili tudi avtomobilski novinarji na ovinkasti španski cesti. Če v ovinku ni zasvetila lučka za ESP, je to pomenilo, da se ESP ni vključil in da bi bilo mogoče ovinek odpeljati hitreje.

Povsem drugače pa je bilo le leto ali dve pozneje, ko je Mercedes ESP ponudil tudi v avtu razreda E. Testne vožnje so nepričakovano potekale po zasneženih cestah v bližini Bad Kleinkirchheima v Avstriji, kjer pa je ESP deloval izjemno učinkovito in na ostrih ovinkih skoraj povsem zavrl avto. Tedaj smo novinarji dobili navodilo, naj ESP izključimo, da bomo lažje prevozili testno progo, a naj bomo seveda previdni pri obvladovanju avtomobila.

ESC na snegu

Veliko voznikov nima poguma, da bi preskusili delovanje ESC sistema, zato tudi tedaj, ko se znajdejo v težavah in se ESC vklopi, pravzaprav ne vedo, kaj se je zgodilo. Najlažje delovanje sistema ESC prepoznamo na zasneženi podlagi, ko avto hitro zdrsne - ob prehitrem vstopu v ovinek je hitro prepoznavno, kako sistem deluje in v kakšno pomoč je vozniku.

Razvoj ESP se je začel že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Delni izklop ESC

Pri večini avtomobilov lahko s pritiskom na gumb delno izključimo delovanje ESC - običajno lahko izklopimo samo preprečevanje spodrsavanja koles, ne pa tudi preprečevanje bočnega zdrsa. Izklop ESC oziroma preprečevanja spodrsavanja koles je priporočljiv le v kratkih zasneženih klancih, ko ob pomoči zaleta s tudi malce vrtenja koles v prazno premagamo strmino. A voznik mora seveda vedeti, kaj počne in kako voditi avtomobil. Kot že rečeno, pa ESC ne more prelisičiti fizikalnih zakonov, kar je še zlasti treba upoštevati pri vožnji po zasneženem klancu navzdol.

Ključne besede


varnostMercedesvarna vožnjatehnikazgodovina

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

10

Priljubljenost članka

10

Shrani

Delite s prijatelji