Alarmantno!

| Varnost

Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2016


 

V letu 2016 se je, po še ne povsem dokončnih podatkih, po podatkih policije na slovenskih cestah zgodilo 17.578 prometnih nesreč. Prometnih nesreč z umrlimi udeleženci je bilo 125, v njih pa je umrlo 130 udeležencev v prometu – kar deset več kot v letu 2015. Prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami je bilo 768, v njih se je poškodovalo 833 udeležencev, kar je 99 manj kot predlani. Sklep je nedvoumen: prometna varnost na slovenskih cestah se je v lanskem letu poslabšala, kar je ravno nasprotno od pričakovanj in načrtov.

Število umrlih (130) je glede na leto 2015 višje za 10 oziroma 7,3 odstotka ter kar za 22 oziroma 22,4 odstotka glede na leto 2014, ki je bilo doslej terjalo najmanj žrtev na slovenskih cestah. Število hudo telesno poškodovanih v zadnjih sedmih letih niha, povprečje je okrog števila 850 – približno toliko kot je bilo hudo telesno poškodovanih tudi v letu 2016.

Odstopanje od načrtov

Tolikšno število žrtev na slovenskih cestah precej odstopa od resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022 ter podrobnejših dvoletnih obdobnih načrtov. Število žrtev na slovenskih cestah odstopa tudi od evropskega povprečja pri umrlih na cestah – varnost na slovenskih cestah je slabša od evropskega povprečja.

Opozorila AMZS

Že leta 2014, ko se je prometna varnost izboljševala, je AMZS opozarjala, da ni nikakršnega zagotovila, da bodo takšne številke samoumevne tudi v naslednjih letih. In res je bilo tako. Še vedno namreč opažamo pomanjkljivosti na sistemski ravni delovanje vseh deležnikov v sistemu prometa in prometne varnosti na naših cestah, ki se začnejo že pri denarju ter pri porazdelitvi odgovornosti. Za cestno infrastrukturo je bilo doslej premalo denarja, policija je kadrovsko oslabljena, a se vsaj deloma izboljšuje njeno materialno stanje, zakonodaja se spreminja, a veliko pomanjkljivosti je še ostalo. Tako še vedno ni nerazčiščena afera s ponarejenimi vozniškimi dovoljenji, izogibanje ukrepu odvzema vozniškega dovoljenja je postalo povsem enostavno in stalna praksa.

Prometne nesreče v letu 2016

Omenili smo že, da se je policija lani zabeležila 17.578 prometnih nesreč. To seveda niso vse prometne nesreče, ki so se zgodile, saj pri prometnih nesrečah le z materialno škodo in kjer je povzročitelj nedvoumno znan, ni več treba klicati policistov, prav tako pa vloga policistov ni zapisnikarstvo za zavarovalniške zahtevke.

Lani je na cestah umrlo 46 voznikov osebnih vozil, 18 sopotnikov v vozilih, 22 pešcev, 22 motoristov, 12 kolesarjev, 4 vozniki traktorja, 3 vozniki tovornega vozila, 2 mopedista in 1 voznik trikolesnika. Med hudo telesno poškodovanimi udeleženci so na prvem mestu vozniki osebnih vozil z 200 poškodovanimi, sledijo pa jim kolesarji – poškodovanih je bilo 177. Hudo poškodovanih voznikov motornih koles je bilo 141, pešcev 129, sopotnikov v vozilu 129, pa tudi 33 voznikov mopedov ter 234 drugih udeležencev.

V 892 prometnih nesrečah s hudimi telesnimi poškodbami ali umrlimi udeleženci so bile udeležene 1803 osebe: 866 je bilo povzročiteljev in 937 udeleženih oseb. Med umrlimi je bilo 85 povzročiteljev in 45 oseb, ki niso bile povzročitelj prometne nesreče.

Nevarnejše avtoceste in hitre ceste

V letu 2016 bolj kot prejšnja leta izstopajo prometne nesreče na avtocestah in hitrih cestah, saj je na avtocestah umrlo 24 oseb, ob tem pa še tri na hitrih cestah, skupaj torej 27. Za primerjavo: v letu 2014 je na avtocestah in hitrih cestah umrlo 16 udeležencev, v letu 2015 pa 15.

Vzroki prometnih nesreč

Med vzroki za prometne nesreče s hudo telesno poškodovanimi ali umrlimi udeleženci je na prvem mestu “neprilagojena hitrost” (35 odstotkov), “napačna stran/smer vožnje” (18 odstotkov), “neupoštevanje pravil o prednosti” (18 odstotkov, 29 odstotkov pa je drugih vzrokov. Med tipi nesreč s hudo telesno poškodovanimi ali umrlimi udeleženci so na prvem mestu “prevrnitev vozila” (19 odstotkov), “čelno trčenje” (17 odstotkov), “bočno trčenje” (16 odstotkov), “povoženje pešca” (15 odstotkov), “trčenje v objekt” (11 odstotkov), nalet (5 odstotkov), ostalih tipov nesreč pa je bilo 17 odstotkov.

Prometne nesreče z alkoholiziranimi udeleženci

Z večjo vsebnostjo alkohola v izdihanem zraku ali v krvi kot je dovoljeno (meja je 0,24 mg alkohola v litru izdihanega zraka ali 0,50 grama alkohola na kilogram krvi), je bilo 180 povzročiteljev najhujših prometnih nesreč, kar predstavlja 20,8 odstotka povzročiteljev najhujših prometnih nesreč. Med alkoholiziranimi povzročitelji so bili štirje takšni, ki so povzročili smrt drugih oseb, sami pa so ostali nepoškodovani ali so jo odnesli z lahkimi telesnimi poškodbami.

Kako bo v prihodnjih letih?

Nehvaležno je napovedovati, kakšna bo prometna varnost na slovenskih cestah v prihodnjih letih. Vsi deležniki, od katerih je odvisna prometna varnost: od državnih ustanov do nevladnih organizacij, pa tudi udeleženci v prometu bomo morali, vsak na svojem področju, po možnosti koordinirano, izvajati svoje naloge, pristojnosti in pooblastila. Cilji so v že omenjenih načrtih o prometni varnosti v Sloveniji natančno zapisani, a njihovo doseganje ne bo lahko, še manj samoumevno. Edina ohrabrujoča vest je, da je v državnih proračunih za letos in prihodnje leto za investicijsko vzdrževanje državnih cest namenjeno bistveno več denarja kot doslej. A že pregovor pravi, da ena lastovka ne prinese pomladi, zato nas lahko upravičeno skrbi, da to ne bo dovolj za znižanje števila predvsem najhujših prometnih nesreč na naših cestah. 

Ključne besede

varnostAnalizaPrometna varnostPrometne nesreče2016

Avtorji

Jure Kostanjšek

Jure Kostanjšek

Sorodne novice

Nazaj