Vzporedni AMZS preskusni trk VW golfa 2. generacije in VW golfa 7. generacije

Varnost, Preskusni trki

Varnost "ljudskega avta" nekoč in danes oziroma razlika med življenjem in smrtjo


Sodobni avtomobili so bistveno varnejši, kot so bili avtomobili v preteklosti. Če generacijski prepad raztegnemo na 30 let, v neposredni primerjavi dveh avtomobilov nazorno lahko vidimo, kaj je k varnosti potnikov v avtomobilih prispeval tehnični razvoj. Vzporedni preskusni trk VW golfa druge generacije in najnovejšega golfa (sedme generacije) dokazuje, da 30-letni prepad pomeni razliko med življenjem in smrtjo.

Video: čelni trk najbolj nazorno razkrije razlike ...

Avtomobilski razvoj in napredek lahko prepoznamo, vidimo, občutimo in izmerimo na številnih področjih; sodobni avti so udobnejši, prostornejši, uporabnejši, zmogljivejši – in na (skoraj) vseh področjih bistveno boljši, kot so bili pred 30 leti. To velja tudi za varnost, ki pa jo vozniki praviloma jemljemo za samoumevno. Pogosto nam le neposredna primerjava lahko prikaže resnično sliko tehničnega oziroma varnostnega napredka. Takšno primerjavo smo naredili v sodelovanju z partnerskimi avtomobilskimi klubi: hkrati smo namreč opravili čelni preskusni trk dveh VW golfov, med katerima je 30 let razlike. Rezultata primerjave ni težko uganiti, a podrobnosti so vseeno zanimive in pomenljive.

Kot pri večini tovrstnih preskusnih trkov je imel tudi v tem skupnem projektu evropskih avtomobilskih klubov vodilno vlogo nemški klub ADAC, kjer so s preskusnimi trki začeli že pred 30 leti oziroma desetletje pred nastankom varnostnega konzorcije EuroNCAP. Kot ste lahko letos marca prebrali v Motoreviji, je tudi Avto-moto zveza Slovenije (prek Motorevije) sodelovala pri prvih preskusnih trkih pod okriljem ADAC, pozneje pa tudi pri preskusnih trkih EuroNCAP – tudi zato smo z veseljem sodelovali pri tem preskusnem trku.

Izbira obeh avtomobilov je zanimiva in tudi primerna – golf je bil skozi generacije vselej priljubljen avto tudi pri nas (in je še vedno), pa tudi na cestah lahko ob številnih novih golfih srečamo tudi še kakšen primerek izpred 30 let.

Volkswagen je golfa 2. generacije izdeloval tudi v tovarni TAS v Sarajevu. V tistih časih je golf, podobno kot danes, veljal za merilo svojega razreda v uporabnosti, tehniki in varnosti.

Najzahtevnejši preskus: čelni trk v zmečkljivo oviro

Tokratni primerjalni preskusni trk je bil zasnovan tako, da je avto s 40 odstotki prednjega levega dela s hitrostjo 64 km/h treščil v meter široko zmečkljivo pregrado. Takšen preskusni trk precej natančno simulira čelni trk dveh avtomobilov, pri katerem avta z voznikovo stranjo trčita drug v drugega s hitrostjo 56 km/h – takšen scenarij je na cestah tudi v resnici zelo pogost in nevaren za potnike v avtih.

Namesto potnikov so v preskusnih avtih seveda sedele preskusne lutke najnovejše generacije, pri katerih smo izmerili obremenitve glave, vratu, prsnega koša, medenice in nog, temeljito pa smo pregledali tudi deformacijo potniške kabine obeh avtov po trku.

Golf najnovejše generacije: čvrsta potniška kletka in učinkovite varnostne naprave
 

VW golf sedme oziroma najnovejše generacije je preskusni trk prestal tako, kot smo pričakovali: potniška kletka oziroma kabina je ostala nepoškodovana, obe lutki na prednjih sedežih pa sta trk prestali z le malo poškodbami – le pri voznikovi levi golenici smo odkrili majhno možnost za poškodbe, medtem ko je bila možnost za poškodbe ostalih delov teles obeh lutk označena kot “zelo majhna”, kar na diagramu poškodb pomeni zeleno barvo. Ob čvrsti potniški kletki ima največ zaslug za to sodobna varnostna oprema: učinkovita varnostna meha in pravilno delujoči varnostni pasovi z zategovalniki in omejevalniki zatezne sile, ki uspejo pravilno zadržati telesa potnikov in preprečiti, da bi ta prišla v stik s katerim od delov avtomobila.

Čvrsta karoserija in popolna varnostna oprema v sodobnem golfu.

30 let star golf: brez varnostnih sistemov, brez možnosti za preživetje

Povsem drugačne so bile posledice trka pri 30 let starem golfu druge generacije. Njegova varnostna kletka se je sesula in prelomila, saj strešne ojačitve in pragovi niso razpršili energije trka. Lutka voznika je ostala močno vkleščena in zagozdena v zveriženi pločevini, zato so imeli tehniki veliko dela, da so lutko voznika sploh lahko izvlekli iz razbitine.

Vkleščena preskusna lutka v 30 let starem golfu. Voznik take nesreče na cesti takrat nebi preživel. 

Meritve obremenitev na telesih lutk so pokazale, da bi ob pravem trku prišlo do življenjsko nevarnih poškodb potnikov. Volanski obroč brez varnostnega meha in preprosta varnostna pasova brez zategovalnikov pomenijo zelo velike obremenitve glave in prsnega koša, ki jih resnični potniki ne bi preživeli. Armaturna plošča in pedali so se ob trku pomaknili tako globoko v potniško kabino, da bi ob takšnem trku pravi potniki dobili hude poškodbe stegen in stopal.

Sodobni avti z učinkovitimi varnostnimi rešitvami

Rezultat primerjalnega preskusnega trka je torej nedvoumen: 30 let tehničnega in varnostnega razvoja ob trku pomeni razliko med preživetjem in smrtjo. Sodobni avtomobili namreč znajo in zmorejo vse tisto, kar avti pred 30 leti niso znali:

• potniška kletka ob trku ostane stabilna,
• volanski obroč se ne pomakne v notranjost,
• varnostni mehi, zategovalniki in omejevalniki zatezne sile močno zmanjšajo možnost poškodbe glave in prsnega koša,
• prostor za noge se ob trku ne deformira,
• pedali se ne pomaknejo proti notranjosti.

Ti na videz preprosti tehnični dosežki so se v zadnjih desetletjih izkazali kot učinkovite tehnične rešitve, ki tudi v resnici močno izboljšajo možnost preživetja potnikov ob čelnih trkih. S temi dosežki so danes opremljeni vsi osebni avtomobili, za kar imajo veliko zaslug prav avtomobilski klubi, kot sta ADAC in AMZS ter organizacije, kot je EuroNCAP.

Kaj smo k večji varnosti na cestah prispevali avtomobilski klubi?

Zaradi varnejših avtov je danes statistika žrtev prometa videt povsem drugače kot pred tridesetimi leti: v Sloveniji je bilo leta 1987 558 žrtev prometnih nesreč, letos do začetka novembra pa 95, kar je več kot petkrat manj kot takrat. Veliko zaslug za to izboljšanje imajo prav tovrstni preskusni trki oziroma testi. Vlogo AMZS in Motorevije pri preskusnih trkih konzorcija EuroNCAP smo podrobno opisali v letošnji marčevski Motoreviji (zapis lahko najdete tudi na spletni strani Motorevije). AMZS je ob pomoči Motorevije slovensko javnost kot edini med slovenskimi mediji o rezultatih preskusnih trkov prvič obvestil februarja 1997, odtlej pa smo v Motoreviji redno objavljali rezultate preskusnih trkov EuroNCAP in ostale teste na področju varnosti.

Avtomobilski klubi smo s svojim delovanjem na področju preskusnih trkov poskrbeli tudi za boljšo obveščenost voznikov – tudi na podlagi naših zapisov se ti lahko ob nakupu odločajo za varnejše avtomobile. Objavljeni rezultati preskusnih trkov namreč avtomobilske izdelovalce prisilijo v snovanje in izdelavo varnejših avtomobilov, čeprav varnostne izboljšave niso obvezne oziroma določene z zakonom. Vsaj v Evropi danes velja: rezultati na preskusnih trkih močno vplivajo na nakupne odločitve kupcev avtomobilov.

Golf 7. generacije: razlika po trku je očitna. Potniška kabina je prektično nepoškodovana. Voznik bi tako nesrečo preživel brez tveganja. 

A kljub velikanskemu varnostnemu napredku je pri pasivni varnosti avtomobilov še vedno prostor za izboljšave. V pripravi je že nov čelni preskusni trk, pri katerem avto s hitrostjo 50 km/h in 50-odstotnim prekritjem trči v premikajočo, zmečkljivo oviro: takšen preskusni trk še bolje posnema resnične trke v prometu, zato bo kmalu postal standardni preskusni trk konzorcija EuroNCAP.
Bralci Motorevije boste o dogajanju na področju preskusnih trkov in varnosti obveščeni.

#Ne spreglejte:

Manj opreme, manj zvezdic

Kako varen je sodoben električni avto? Celovit AMZS test varnosti električne opel ampere-E

AMZS test pripomočkov za preprečitev odvzema prednosti oziroma za vožnjo v križiščih

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Nazaj