Indijska konoplja in vožnja

| Zdravje

Indijska konoplja vsebuje okoli štiristo različnih kemičnih snovi, od tega okoli sto kanabinoidov. Najbolj znani delta-9 tetrahidrokanabinol ali THC je tisti, ki povzroča psihoaktivne učinke. Uporabniku pogosto prinaša občutke ugodja in sproščenosti, a mu hkrati okrni pozornost, sposobnosti mišljenja, tvorbo spomina, koordinacijo in reakcijski čas. Zato vožnja pod njegovim vplivom ni dovoljena.


Tveganje se vsaj podvoji!

Na policijski upravi pravijo, da je vožnja pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek prometne nesreče. Njihova prisotnost pa je med udeleženci v cestnem prometu iz leta v leto večja. Policisti pravijo: “Uživalci prepovedanih drog največkrat ne reagirajo dovolj hitro, imajo moteno koncentracijo, so nepozorni pri prehitevanju, saj je motena njihova ocena časa in razdalje, imajo omejeno gibljivost oči in prepozno zavirajo. Opazimo tudi povečano pripravljenost na tveganje in agresijo do okolice in soudeležencev v prometu.” Težave z vožnjo imajo tudi ob morebitni abstinenčni krizi.

Po podatkih iz literature reakcijske sposobnosti zmanjšuje tudi kar petina na trgu prisotnih zdravil. Desetina povzročiteljev prometnih nesreč pa naj bi uporabljala zdravila, ki zmanjšujejo vozniške sposobnosti.

Obarvani in upočasnjeni svet

Za indijsko konopljo sicer ni dokazano, da bi povzročala telesno zasvojenost, kot nekatere druge prepovedane droge, ampak zgolj psihično. Ob njeni uporabi naj bi bila tudi manj okrnjena sposobnost presoje tveganja kot pri alkoholu. A indijska konoplja ima kljub temu učinke, ki nedvomno lahko vplivajo na vožnjo in povečajo tveganje prometnih nesreč, nam je povedala strokovnjakinja mag. Mercedes Lovrečič, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Ambulante za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Izola.

Za voznike pod vplivom THC je po njenih besedah praviloma značilno, da uporabljajo različne strategije, s katerimi skušajo tveganje zmanjšati. “Skušajo voziti bolj počasi, manj prehitevajo in ohranjajo večjo varnostno razdaljo.” Vendar opozarja, da te strategije niso zanesljive, še posebno ne ob večjih odmerkih droge in nikakor, če gre za hkrat-no uživanje alkohola, ko potem uporabnik teh strategij ne more izpeljati.

THC je psihoaktivni kanabinoid v konoplji, ki deluje na osrednje živčevje. “Naše telo proizvaja naravne kanabinoide, ki delujejo kot kemični prenašalci sporočil med možganskimi celicami (nevroni) in sprožijo značilne učinke, kot je občutek ugodja. THC se veže na iste molekule kot notranji kanabinoidi, zato povzroči občutek evforije, sproščenosti, okrepi zaznavanje barv, pri nekaterih povzroči smeh in spremeni zaznavo časa.” Vpliva pa še na druge dele možganov in poslabša tvorbo novega spomina, pozornost, mišljenje, učenje, koordinacijo in reakcijski čas. To so sposobnosti, ki so za varno udeležbo v prometu nujne.

Mogoče so zastrupitve

Dolgotrajno kajenje marihuane ima podobne posledice kot kajenje tobaka, še posebno če uporabniki marihuano mešajo s tobakom. Pri dolgotrajni uporabi se razvije psihična odvisnost in toleranca, kar pomeni, da je sčasoma ob istem odmerku učinek manjši.

V nekaterih primerih lahko pride do duševnih motenj. Oseba se lahko spremeni, izgubi zanimanje in se družbeno osami (amotivacijski sindrom). “Še bolj znano je, da THC lahko sproži psihotične epizode, ko oseba izgubi stik s stvarnostjo. To je pogostejše pri tistih, ki so bolj dovzetni za shizofrenijo. Še posebno ob višjih odmerkih pa se pojavljajo prehodne psihotične epizode tudi pri drugih osebah. Namesto evforije, ugodja in sproščenosti se lahko pojavljajo tesnoba, nezaupljivost, strah, lahko tudi panični napadi, še posebno če so ti odmerki višji ali če gre za večjo vsebnost THC-ja. Oseba ima ob zastrupit-vi lahko suha usta in žrelo, pade ji krvni tlak, pojavijo se težave z dihanjem, pride do motnje zavesti. Najpogosteje prizadeti tožijo nad omotičnostjo, nemirom, hitrim bitjem srca in občutkom tiščanja v prsnem košu. Te znake včasih zamenjajo celo z znaki srčnega infarkta,” razloži sogovornica.

Povprečne koncentracije THC so v marihuani (posušeni listi in cvetovi ženske rastline) med 1 in 5 odstotki, v hašišu (smola) med 5 in 15, v hašiševem olju pa v povprečju okoli 20 odstotkov, a lahko celo do 80! V nasprotju z indijsko industrijska konoplja ne vsebuje THC oziroma ga mora vsebovati manj kot 0,2 odstotka. Njena uporaba v prehrani (na primer konopljino olje) je dovoljena, ker nima psihoaktivnih učinkov.

Vožnja je prepovedana

Čeprav se uporabnikom indijske konoplje, še posebno dolgotrajnim, morda zdi, da lahko brez težav vozijo, je strokovnjakinja prepričana, da sami o tem ne morejo dobro presojati. “Glede indijske konoplje in njenih pripravkov vemo, da vožnja pod njihovim vplivom predstavlja tveganje za voznika in druge udeležence v prometu.”

Kot poudarja, varna vožnja zahteva budnost in sposobnost, da sprejemamo hitre odločitve glede na okoliščine in v hitro spreminjajočih se razmerah. Pomembna je psihomotorična koordinacija, da se na vidne in druge dražljaje hitro odzovemo z usklajenimi gibi telesa (rokami, nogami). “Pri vožnji pod vplivom THC se predvsem podaljša reakcijski čas in upočasnijo se refleksi. Poslabša se sposobnost koordinacije in sposobnost sledenja drugim vozilom, sredinski črti in promet-nim znakom. Oseba je lahko zaspana, manj zbrana in manj pozorna. Vse te stvari se najbolj poslabšajo ob dolgi in monotoni vožnji.”

Mag. Lovrečič navaja podatke iz mednarodne strokovne literature, po kateri je marihuana najpogosteje prisotna prepovedana droga odkrita v prometnih nesrečah. “Vozniki, ki vozijo pod vplivom marihuane, imajo po podatkih iz različnih raziskav tri- do sedemkrat večjo verjetnost, da bodo odgovorni za prometno nesrečo. To tveganje se še poveča ob sočasni uporabi alkohola in marihuane.”

Res je, da indijska konoplja ne vpliva na vse enako. Pomemben je odmerek snovi, pot vnosa (kajenje, zaužitje) predhodne izkušnje z drogo (učinek je potem manjši), sočasna uporaba drugih drog ali zdravil in nenazadnje pričakovanja uporabnika, njegovo razpoloženje in občutljivost. A ne glede na vse to in četudi se uporabniku zdi, da droga nanj ne vpliva, je zakonodaja povsem jasna. Vožnja pod vplivom indijske konoplje je prepovedana.

1200 evrov in 18 kazenskih točk

Zakonu o pravilih cestnega prometa (ZprCP) loči voznike, ki so dokazano pod vplivom psihoaktivnih snovi in tiste, ki jim zgolj ugotovijo prisotnost navedenih snovi v telesu. Vpliv je nedvoumen le, ko je prisotnost teh snovi mogoče ugotoviti v krvi ali slini, saj je razpolovni čas vpliva teh snovi v krvi kratkotrajen (dejansko le v času vpliva na zmanjšanje sposobnosti za vožnjo), pojasnjujejo na policiji. Za kršitelje je predvidena globa 1200 evrov in 18 kazenskih točk. Takemu vozniku prepovejo nadaljevanje vožnje in mu za 24 ur tudi odvzamejo vozniško dovoljenje.

Če ugotovijo zgolj vsebnost psihoaktivnih snovi oziroma njihovih presnovkov v seču, to dokazuje le uživanje določene vrste droge, ki ga ni mogoče vedno in zanesljivo povezati z zmanjšanjem psihofizičnih sposobnosti v času obravnavanega dogodka, zato voznik ne dobi kazni. Ker je psihoaktivne snovi v krvi (ali slini) mogoče dokazati le kratko časovno obdobje, nekaj minut do nekaj ur, gotovo kazni kdo tudi uide.

Policisti ugotavljajo sum

Policist na podlagi posebnega postopka ali hitrega testa (preizkus z napravo za hitro ugotav-ljanje drog) potrdi sum, da je oseba pod vplivom prepovedanih snovi in odredi strokovni pregled s preiskavo krvi in urina.

V postopku policist najprej preizkusi horizontalni in vertikalni drget oči ter njihovo usmerjenost. Pri tem mora oseba z očmi slediti pripomočku, ki mu ga pred obrazom premika policist (na primer svinčniku). Sledi ocena velikosti zenic, kjer si pomaga s kartončkom, na katerem so velikosti zenic grafično prikazane in jih lahko primerja. Povprečna velikost zenice je med tremi in 6,5 milimetri. V nadaljevanju s svetilko posveti v predel oči in pri tem opazuje reakcijo zenic na svetlobo, če je ta morda upočasnjena.

Če potrdi razlog za sum, policist udeležencu cestnega prometa odredi strokovni pregled, ki ga opravi zdravnik. V zadnjih petih letih so v prometnih nesrečah ali pri prekrških odkrili 276 udeležencev pod vplivom kanabinoidov.

Skupno pa je bilo od leta 2011 do 2015 pri povzročiteljih prometnih nesreč 1212 strokovnih pregledov, 50 so jih ti odklonili in 351 analiz je bilo pozitivnih. Med kršitelji cestnoprometnih predpisov pa so policisti odredili 1926 pregledov, 701 je bil odklonjen, 1145 je bilo pozitivnih in le 80 negativnih. Pri prekrških je sum večkrat potrjen, ker gre za neposreden stik policista s preiskovancem in ta po potrjenem sumu takoj odredi pregled. Pri prometnih nesrečah pa v večini primerov strokovni pregled odredijo šele naknadno, ko je oseba prepeljana v bolnišnico. Zato je tu manj potrjenih vplivov.

Medicinska uporaba kanabinoidov

V Sloveniji zdravnik lahko na bel recept predpiše dve sintetični učinkovini iz konoplje: kanabidiol ali dronabinol, ki sta v obliki kapljic. Dronabinol je sintetični THC in ima psihoaktivne učinke, zato je uvrščen med zdravila, ki zmanjšajo psihofizične sposobnosti – trigonike. Kanabidiol pa ni psihoaktiven.

Kanabinoidna zdravila so v uporabi predvsem za lajšanje simptomov ali stranskih učinkov drugih zdravljenj (na primer po kemoterapiji), ko druga zdravila pri tem niso dovolj uspešna (bolečina, slabost, pomanjkanje apetita po zdravljenju raka). Uporabljajo jih tudi po neuspešnem zdravljenju nekaterih težko obvladljivih bolezni, vendar ne kot prvo izbiro.

Ključne besede

zdravjeVožnjaMarihuanaCannabis

Avtorji

Urša Blejc

Urša Blejc

Sorodne novice

Nazaj