Zdravila naj bodo na hladnem

| Zdravje

Z zdravili na pot


Ko se odpravimo na daljšo pot, je v naši prtljagi skoraj vedno nekaj zdravil. A če želimo, da nam bodo na cilju ob zdravstvenih težavah v resnici pomagala, jih ne smemo pustiti v avtomobilskem prtljažniku. Temperatura v avtu, ki je parkiran na soncu, lahko ekstremno naraste, medtem ko je priporočena temperatura za večino zdravil med 15 in 25 stopinj Celzija. To nam je pojasnil Bojan Madjar, mag. farm., spec. iz Pomurskih lekarn.

Zdravila v trdni obliki, kot so tablete in kapsule, so sicer manj občutljiva na temperaturo kot nekatera v tekoči obliki. “Čedalje več je takih, ki so lahko brez težav celo na temperaturi do 30 stopinj Celzija. Večjih težav zato ni, niti kadar jih nosimo pri sebi. Težava je, če potujemo z avtom poleti, ko je zunanja temperatura 30 stopinj ali več. Če takrat pustimo avto na parkirišču, lahko temperatura v njem doseže 50 stopinj Celzija, kar je že močno zunaj temperaturnega območja, ki ga izdelovalci zdravil zagotavljajo kot varnega.”

Pogosto se ne zavedamo, kako vroč bo avto, ki stoji na soncu, saj nam veter ali bližina morja lahko dajejo občutek svežine, tudi ko so temperature že visoke. Med vožnjo nam do prijetnejših temperatur pomaga klimatska naprava ali vsaj odprta okna. “Sami se nikoli ne zadržujemo v tako ekstremnih temperaturah, da bi bilo to za zdravila nevarno. Zunanje temperature so lahko precej visoke, v avtu pa zaradi klime prijetno nizke,” meni farmacevt. Dobro pa je, da zdravil ne spakiramo v kovčke z oblačili, ki bodo v prtljažniku, saj bodo med postanki ostala v vozilu.

Vidne in nevidne spremembe

Kot razlaga sogovornik, se v takih razmerah pospešijo procesi, zaradi katerih se rok uporabnosti zdravil skrajša. Čas, do katerega je zdravilo kakovostno, torej učinkovito in varno za uporabo, se lahko bistveno skrajša. Ko učinkovine razpadajo, to ne pomeni le, da bo imelo zdravilo manjši učinek, temveč lahko postane celo strupeno oziroma povzroči neželene ali toksične učinke. “Za nobeno zdravilo zagotovo ne moremo reči, da mu 50 stopinj ne bo škodilo. Pomembno je tudi, koliko časa ostane pri kakšni temperaturi, česar pa niti ne vemo. Zato v lekarni, če se kaj takega zgodi, vedno svetujemo previdnost, saj težko predvidimo, koliko bo učinek manjši in koliko večji bodo neželeni učinki.” Vročina in vlaga lahko že pri najobičajnejšem aspirinu povzročita, da učinkovina acetilsalicilna kislina razpade na ocetno in salicilno kislino, ki razdražita želodec.

Včasih lahko spremembe opazimo s prostim očesom, ne pa vedno. “Na ogroženo stabilnost zdravil lahko pokaže njihov fizični videz, na primer če se tablete začnejo luščiti, če vrhnja ovojnica začne pokati, če postanejo drugačne barve, drugačnega vonja ali pa so kapsule zmehčane, se zlepljajo … Vse take spremembe, ki jih opazimo, lahko nakazujejo, da je zdravilo spremenjeno in verjetno ne bo varno.” A tudi če fizičnih sprememb ni videti in vemo, da je bilo zdravilo nepravilno shranjeno, Bojan Madjar svetuje, da ga ne uporabljamo. “Če je varnost vprašljiva, si je bolje priskrbeti drugo zdravilo.”

Podobno velja za nekatera prehranska dopolnila. Še posebno vitaminom se obstojnost in uporabnost pri višjih temperaturah zmanjšata.

Berete navodila?

Vsako zdravilo ima tudi navodila glede shranjevanja, vendar jih morda niti ne preberemo.

Poleg visoke temperature ali mraza lahko zdravilom škodujejo tudi svetloba, temperaturna nihanja ali vlaga. Zaradi tega je kljub morebitni stiski s prostorom pomembno, da jih pustimo originalno zapakirana, da so zaščitena pred vlago in tudi v škatlicah, da so zaščitena pred svetlobo. “A četudi so zdravila v škatlici, to še vedno ne pomeni, da jih lahko imamo postavljena zunaj, na sončni svetlobi, na primer na avtomobilski armaturi.”

Najbolj občutljivo je shranjevanje zdravil za sladkorno bolezen, ki so v tekoči obliki in se jih injicira podkožno, opozarja Bojan Madjar. “Inzulin, na primer, moramo imeti na hladnem, hkrati pa tudi takoj, ko zamrzne, postane neuporaben, ker se njegova kemična struktura spremeni.” Za svoja zdravila zato dobijo bolniki s sladkorno boleznijo še prav posebna navodila glede shranjevanja, če se podajo na daljšo pot. Zdravila prenašajo v posebnih torbicah, ki ohranjajo nizko temperaturo. Poleg zdravil za sladkorno bolezen so občutljiva tudi zdravila za ščitnico in epinefrin za zdravljenje resnih alergijskih reakcij ali anafilaksije. Nekaterim pomirjevalom (benzodiazepinom) se učinkovitost ob izpostavljenosti visokim temperaturam zmanjša za 25 do 75 odstotkov. Nekatere inhalatorje (Ventolin) ob izjemno visokih temperaturah lahko celo raznese.

“Bolj občutljive so lahko tudi nekatere kapljice za oči, ki morajo biti prav tako shranjene v hladilniku. Večina pa uporablja zdravila v obliki tablet ali kapsul in te trdne farmacevtske oblike so, kar se tiče shranjevanja, dosti bolj prijazne,” ugotavlja strokovnjak. Pri teh shranjevanje v hladilniku ni priporočeno, že zaradi večje vlage v njem. “Vlaga nekaterim tabletam lahko še bolj škodi kot stopinja ali dve nad priporočeno temperaturo.”

Dobro je vedeti še, da nekaterazdravila, če jih jemljemo, povečajo našo občutljivost na sončno svetlobo. Taka so skoraj vsa zdravila v psihiatriji, pa tudi nekatera za luskavico (metoksalen), akne (tretinoin) in artritis (naproksen, piroksikam).

Previdnost tudi na cilju

Zdravila, ki jih vzamemo na pot, bomo morali ustrezno shraniti tudi na cilju. Če so doma morda ustrezno zaščitena, da jih na primer po pomoti ne zaužije otrok, jim je varno mesto treba poiskati tudi na dopustu, še opozarja sogovornik.

Za večino zdravil je najustreznejši prostor z normalno sobno temperaturo. “Poiščimo prostor, kjer bo manj vroče in vlažno, ne pustimo pa jih nekje na mizi, na katero bo sonce svetilo večji del dneva.” Na to včasih pozabimo doma, ko denimo shranjujemo zdravila v kopalnici, kjer so lahko izpostavljena večji vročini in vlagi kot morda v drugih prostorih.

Če zdravila na dopustu ne rabimo, je to seveda toliko bolje, je pa dobro, če naslednje leto ne vzamemo s seboj iste torbice, ne da bi preverili rok uporabnosti in ne da bi upoštevali, v kakšnih razmerah smo zdravila prenašali naokrog. Le če so zdravila shranjena tako, kot je navedeno na deklaraciji, škatlici, ovojnini ali pa navodilu, potem so uporabna do navedenega roka.

Eden od razlogov, da v lekarni neporabljenih zdravil, čeprav še niso bila odprta in jim rok uporabnosti ni potekel, ne jemljejo nazaj, da bi jih dali komu drugemu, je prav ta, ker ne morejo vedeti, v kakšnih razmerah so bila zdravila shranjena, tudi če so še vedno originalno zapakirana. “V lekarnah vsak dan beležimo temperaturo in vlago. Ko zdravilo zapusti lekarno, pa tega ne moremo zagotoviti.”

Kaj pa na letalu?

Ob potovanju z letalom strokovnjak priporoča, da vsa zdravila vzamemo s seboj v potniško kabino. “To je pomembno že zato, ker se lahko zgodi, da se na poti v drugo državo prtljaga izgubi. Obleko in kozmetiko potnik že lahko pogreši, zdravilo pa, še posebno če gre za kroničnega bolnika, bo potreboval, ker ga mora redno jemati.” Drugi pomembni razlog so prav temperature in druge razmere v prtljažnem prostoru. “Drugačne razmere in temperaturna nihanja lahko povzročijo poškodbe, spet še posebno pri zdravilih, ki so v tekoči obliki,” pravi Bojan Madjar.

Bolje manj kot več

Kaj sploh vzeti s sabo, ko se odpravljamo na dopust? Bolniki, ki redno jemljejo zdravila, bodo seveda morali vzeti vsa zdravila, ki jih tudi sicer jemljejo. Ob tem naj predvidijo, da se lahko čas potovanja nenačrtovana podaljša, zato naj vzamejo s sabo količino zdravil raje za kak dan več.

Vsem drugim brez resnih zdravstvenih težav, ki se odpravljajo v kraje s sodobno zdravstveno oskrbo, pa ni treba pretiravati, se strinja strokovnjak. “Vse je odvisno od tega, kam gremo, za koliko časa gremo in kdo gre z nami. Če potujejo zgolj odrasle osebe, bo zdravil verjetno manj, z otroki pa morda vzamemo s sabo še kakšno dodatno zdravilo. Otroci ne morejo uporabljati enakih zdravil kot odrasli, običajno rabijo drugačne farmacevtske oblike (sirupi, svečke) v drugačnih odmerkih kot odrasli. Aspirin recimo lahko uporablja večina odraslih oseb, otrokom pa ga ne smemo dati. Če vemo, da je zdravstvena oskrba na cilju na dovolj visoki ravni in da bo lekarna razmeroma blizu, potem razen zdravil proti bolečini, vročini ali za prvo pomoč verjetno ne bomo jemali s seboj. Kadar v lekarnah svetujemo zdravila za takšno potovalno lekarno, običajno vprašamo, kdo gre in kam ter katere težave so najbolj pogoste. Glede na specifične situacije so lahko priporočila tudi bolj obširna.”

Pojasnjuje še, da je nasvet o potovalni lekarni ob nakupu zdravil povsod v lekarnah brezplačen. Veliko lekarn je o tem pripravilo priročne zloženke. “Vsekakor priporočamo posvet s farmacevtom, posebno če gre za kronične bolnike, družine z majhnimi otroki, nosečnice ipd,” sklene Bojan Madjar, mag. farm., spec.

Med 15 in 25 stopinjami Celzija: zdravila, ki so najpogosteje v potovalni lekarni

ZDRAVILA
SHRANJEVANJE
Vsa zdravila, ki jih tudi sicer redno jemljemo Posebna previdnost je potrebna pri zdravilih v tekoči obliki!
Zdravilo proti potovalni slabosti (ni za voznike) Shranjevanje pri 15 do 25 °C
Zdravila proti bolečini in povišani telesni temperaturi Shranjevanje pri 15 do 25 °C
Mazilo ali zdravilo za blažitev alegijskih reakcij Shranjevanje pri 15 do 25 °C
Sredstvo za pomoč pri zaustavitvi driske Shranjevanje pri 15 do 25 °C
Zdravilo za lajšanje želodčnih težav Shranjevanje pri 15 do 25 °C
Odvajalo (za primer daljše zaprtosti)

Shranjevanje pri 15 do 25 °C

Ne pozabimo tudi na pribor prve pomoči, zaščito pred sončnimi žarki, sredstva za nego opeklin, sredstva za zaščito pred piki in ugrizi žuželk, zdravstveno zavarovanje in morebitna zdravniška potrdila o jemanju določenih zdravil.

Ključne besede

NasvetinasvetizdravjeZdravjeZdravila v avtu

Avtorji

Urša Blejc

Urša Blejc

Sorodne novice

Nazaj