Depresija: Motnja, ki upočasni odzive

| Zdravje

Premagovanje depresije in njen vpliv na vožnjo


Depresija poslabša vozniške sposobnosti. Ob blagi motnji psihiatrinja prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med., z inštituta Karakter včasih priporoči kar čiščenje avtomobila in hojo v hrib. Ustrezna vedenjska terapija pripomore, da se že na simbolni ravni spopademo s težavo in premaknemo naprej.

Kot pravi se pri pospravljanju in čiščenju aktivira ramenski obroč, kar je znamenje boja. Hoja pa spodbudi sproščanje hormonov sreče (serotonin) in prinaša ne le zemljepisne, ampak lahko tudi duševne premike naprej. “Možgani dobijo informacijo, da se človek nekam premika in torej beži od slabega stran.”

Za ilustracijo prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek pove primer, ko je na ta način depresijo uspešno premagal njen pacient, poklicni voznik, ki zdravil ni želel jemati, saj bi to zanj pomenilo prepoved vožnje. Dobil je bolniški stalež in navodila, po katerih je moral vsak dan na najbližji hrib. Poleg tega je prvi teden pospravljal garažo, drugi teden podstrešje in tretji teden klet. Počasi se je v njegova opravila vrnilo veselje.

Pri hudi obliki so zdravila skupaj s telesnimi napori edina možnost 

Vedenjska terapija je lahko uspešna ob blagi do zmerni obliki depresije in kadar je oseba dovolj motivirana in pri močeh, da se ukrepov drži, pojasnjuje strokovnjakinja. Opisani voznik je verjel, da mu bodo ukrepi pomagali in hkrati se je bal izgube službe. Imel je “korenček in palico” in s tem kar dvojno motivacijo.
Kadar gre za hudo obliko depresije, pa so zdravila skupaj s telesnimi napori edina možnost, da motnjo premagamo in preprečimo, da bi postala naša stalna spremljevalka, še meni psihiatrinja. Pri 15 odstotkih oseb z depresijo namreč motnja preraste v kronično, medtem ko jo večina lahko pozdravi – ob pomoči zdravil ali brez njih. Bolj zanesljivo je z zdravili, še meni sogovornica. Zdravila ob upoštevanju vseh previdnostnih ukrepov (pri uvajanju zdravljenja) v splošnem pripomorejo tudi k varnejši vožnji.

Upočasnjeni odzivi

Sicer pa osebe z nezdravljeno depresijo nimajo niti veliko volje do vožnje. Vozijo samo tam, kjer je nujno in če pri tem naredijo še kakšno neumnost, si potem še manj zaupajo,” pojasni Mojca Zvezdana Dernovšek. Človek je namreč pri depresiji duševno in telesno upočasnjen in se počasneje odziva, kot bi se sicer. “Na vozniške sposobnosti najbolj vplivajo tako imenovane motnje spoznavnih funkcij. Najbolj osnovne so težave z zbranostjo, pomanjkanje pozornosti, večja raztresenost in podobno. Pri depresiji so zelo prisotne, ljudje se jih zavedajo in se jih pravzaprav bojijo. Zavedajo se, da jim ne gre dobro.”
Verjetnost, da voznik z depresijo povzroči prometno nezgodo, je 1,7 krat večja kot verjetnost, da nezgodo povzroči zdrav, enako star in enako izkušen voznik, kažejo raziskave. Vendar kljub vsemu vožnja ljudem z depresijo veliko pomeni, ker brez nje njihova kakovost življenja še bolj trpi.

Črn trikotnik pri zdravilih

Nekateri se prav zato bojijo zdravljenja, saj mislijo, da bodo ostali brez vozniškega dovoljenja. A absolutna prepoved velja le za poklicne voznike. Zdravila za zdravljenje depresije so sicer označena s praznim trikotnikom s črno obrobo, ki pomeni relativno prepoved vožnje. To pomeni, da lahko v dogovoru z zdravnikom v času zdravljenja vozimo motorno vozilo potem, ko se je telo privadilo na zdravilo in ko izboljšanje bolezni ali zdravstvenega stanja to dovoljuje.
“Običajno se dogovorimo, da v času uvajanja zdravila, kakšen dan ne vozijo. Takrat lahko pride do slabosti. Poleg tega je bolje, da počakajo in se sami prepričajo, da zdravilo dobro prenašajo. Podobno svetujem, kadar povečamo odmerek. Bolje, da ga povečajo čez vikend in da potem čez teden nimajo težav.”
Poleg slabosti med neželenimi učinki zdravil navajajo še prebavne motnje (bruhanje, driska, zaprtje), glavobol, vrtoglavico, omotico, suha usta, potenje, zaspanost. Težava je tudi v tem, ker se neželeni učinki pojavijo takoj ob uvedbi zdravila (običajno potem tudi minejo), medtem ko je na sam učinek zdravila treba počakati malce dlje časa, saj traja tri do štiri tedne, preden začne zdravilo delovati.

Rdeč trikotnik za kajenje

Ob jemanju zdravil sogovornica odsvetuje kajenje, še posebno kajenje v avtomobilu, ko je koncentracija dima še večja. Cigarete namreč zmanjšujejo učinkovitost zdravil.
Sodobni antidepresivi so po njenih besedah sicer varni in kombinacije z alkoholom niso nevarne, vendar je vožnja pod vplivom alkohola tvegana že sama po sebi, prav tako tudi ne gresta skupaj alkohol in depresija. “Najprej je za dlako bolje, a le pol ure, potem pa postane še slabše,” pove zdravnica, ki zato tistim, ki se pitju ne morejo odpovedati, svetuje, da pijejo le, kadar so veseli in nikoli, kadar so žalostni. “Ker ob veselju popijejo manj in ker ob žalosti piti pomeni večjo verjetnost, da bodo pili tudi naslednjič.”
Glede marihuane, s katero si nekateri skušajo pomagati ob depresiji, pove, da lahko nanje deluje precej drugače od pričakovanj. Četudi od prej morda nimajo slabih izkušenj, obstaja veliko tveganje, da bodo ob depresiji imeli neprijetne učinke.

Opozorilne lučke

Po nekaterih podatkih se z depresijo tekom življenja spopada vsaka peta ženska in vsak deseti moški. V zadnjih letih se na pogled zdi, da je depresije vse več. Mojca Zvezdana Dernovšek pravi, da gre za duševno motnjo, ki nas spremlja že od nekdaj in jo morda danes le bolje prepoznavamo.
Opozarja, da vsaka stiska, v kateri se znajdemo v življenju, ni depresija. Šest mesecev žalovanja po vsaki večji izgubi v življenju je nekaj normalnega. “To ni depresija in tega ne zdravimo. Če imamo dober razlog, da smo žalostni ali slabe volje, to ni depresija. Niti če človek ugotovi, da ni zadovoljen z življenjem, to prav tako še ni depresija. Res pa so vse te eksistencialne stiske, ki jih ljudje danes doživljajo, dejavnik tveganja za depresijo. Prav tako nas do depresije lahko pripelje tisoč in en izziv v življenju, da se na koncu iztrošimo in izgorimo, “ razloži strokovnjakinja. Svetuje, da vse take dogodke v življenju, ki spodbudijo spremembe v razmišljanju in čustvovanju, vzamemo kot opozorilno rdečo lučko, ko se je dobro ustaviti in razmisliti, kaj se z nami dogaja, kdo smo, kaj hočemo in kaj želimo.

Ko je vse črno

Po njenih besedah depresijo zdravniki ugotovijo, ko je depresivno razpoloženje prisotno skupaj vsaj 14 dni in/ali ko se oseba sploh ni zmožna razveseliti. Oboje pogosto spremljajo še pomanjkanje energije, nezaupanje vase, nezaupanje v svojo prihodnost, bolečine po telesu in še številni drugi simptomi.
Glede na to, kako zelo depresija človeka v življenju moti in ovira, ločimo blago, zmerno in hudo obliko te motnje. “Ob blagi človek, čeprav kot robot, še opravi svoje obveznosti, le nobenega veselja nima več pri tem. Ne čustvuje, kot bi to od njega pričakovali. Ob zmerni depresiji človek obveznosti opravi le ob podpori. Pri globoki depresiji pa ga ne premaknemo več. Povsem obleži, čeprav za utrujenost ni telesnih razlogov,” razloži sogovornica.
Opozori še, da je v literaturi običajno opisana slika depresije, ki je značilna za odrasle ženske, medtem ko je pri mladostnih, moških in starejših nekoliko drugačna. “Ni žalosti, ampak izstopa nezmožnost razveseliti se. Moški z depresijo niso jokavi, ampak tečni in prepirljivi, ničesar ne prenašajo in vse jim gre na živce. Zato je tudi ob takem vedenju smiselno včasih pomisliti na depresijo.”

Največje tveganje

Nezdravljena depresija je lahko povezana z mislimi o samomoru, zato je toliko bolj pomembno, da oseba še pravi čas dobi ustrezno pomoč. Kot ugotavlja sogovornica, je namreč žal tudi avto lahko samomorilno sredstvo.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ) v Sloveniji je lani zaradi samomora umrlo 370 oseb, še 25-krat toliko pa ga poskuša narediti. Dobro je, da se število samomorov vendarle zmanjšuje. Strokovnjaki priporočajo, da posameznike med nami, ki so v stiski, vedno povprašamo o tem, kako so in jih opogumljamo, da svojo zgodbo povedo na svoj način in ko jo lahko. Že nežne spodbudne besede in neobsojajoče poslušanje lahko nekomu pomagajo v trenutku največje stiske in dokler ne pride do strokovne pomoči, če je ta potrebna.

Pomoč je na voljo

Prvi naslov za iskanje pomoči pri depresiji so po priporočilu Mojce Zvezdane Dernovšek kar izbrani družinski zdravniki. “Ti imajo poglobljeno znanje o depresiji in ogromno ljudi se zdravi kar pri njih in jim ni treba k psihiatru. Predpišejo lahko vsa potrebna zdravila in do mesec dni bolniškega staleža.”
Ena od oblik pomoči so delavnice z naslovom “Podpora pri spoprijemanju z depresijo”. Izvajajo jih v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji, nanje lahko osebo napoti izbrani zdravnik.
Dernovškova je sodelovala pri zasnovi delavnic pred več kot desetimi leti v okviru Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana in nedavno so nekoliko prenovljene v okviru NIJZ zaživele v zdravstvenih domovih. Poleg njih v zdravstvenih domovih potekajo tudi delavnice za podporo pri soočanju s tesnobnostjo in stresom. Na preventivne delavnice, ki nas poučijo o stresu in tehnikah sproščanja, se lahko prijavimo tudi brez zdravnikovega delovnega naloga. To so namreč veščine, ki bi jih moral poznati vsak, meni Mojca Zvezdana Dernovšek. 

Strah za volanom

Vsiljivke in panika

Z vožnjo je povezanih tudi veliko strahov, ki ne izvirajo le iz depresivne motnje. Obsesivno kompulzivna motnja je duševna motnja, pri kateri se ljudem vsiljujejo neprijetne misli, slike in vzgibi. Ljudje se teh misli ustrašijo, se proti njim borijo, in potem je teh misli vse več in več. Pogosto se jim vsiljuje vzgib, da bodo zapeljali s ceste ali v nasproti vozeč avto, čeprav dejansko tega nikoli ne naredijo. Vsiljuje se jim lahko tudi misel, da so nekoga povozili in se morajo potem vrniti nazaj in prepričati, da ga v resnici niso. Prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med., poudarja, da gre za motnjo, ki se jo da zdraviti in da zato ni treba težav skrivati in trpeti, pa tudi ne predolgo oklevati pri iskanju pomoči.
Ob panični motnji pa se ljudje bojijo, da bi imeli napad panike med vožnjo, da bodo ostali v gneči, da bodo izgubili nadzor nad svojim vedenjem, da se zaradi tega bojijo voziti ali pa sploh ne vozijo več. To njihov strah samo še povečuje.
Ključne besede

NasvetinasvetizdravjeVarna vožnjaZdravjeDepresija

Avtorji

Urša Blejc

Urša Blejc

Sorodne novice

Nazaj