Zima za volanom: pozor, mraz!

Nasveti, Zdravje

Kako se na cesti ustrezno pripraviti na mraz?


Zima ni prava prijazna do tistih, ki jih zjutraj zunaj pričaka zamrznjen avto. Kratkotrajna izpostavitev mrazu zdravju sicer ni škodljiva, a z mrazom vseeno ni šale.


Prvi vzgib vsakega starša, ki mora otroka z avtomobilom odpeljati v vrtec ali kam drugam, je seveda, da bi vozilo in gretje zagnal že na mestu in bi ogrelo notranjost še preden se odpeljejo. Tako je lažje očistiti zaledenelo vozilo in sedemo lahko v že nekoliko topel avto.
Mnogi vozniki vsako jutro ravnajo tako: najprej zaženejo motor avta, šele nato pa očistijo stekla. Pogost argument teh voznikov je, da naj bi to koristilo motorju, kar seveda ne drži.

Motor se najhitreje ogreje, ko se avto vozi. To priporoča tudi večina avtomobilskih izdelovalcev; vsako puščanje avta v prostem teku pomeni nesmotrno porabo goriva in prispeva k onesnaženju zraka.

Ne spreglejte: #Nasvet - Bela past

Čez nekaj minut bo bolje

Ob vseh ekonomskih in okoljevarstvenih pomislekih je puščanje avta v prostem teku zgolj zato, da bi bilo čiščenje lažje in da se ne vozimo v mrzlem škodljivo okolju. Doglotrajnemu čiščenju stekel se lahko izognemo tudi drugače; na primer tako, da avto čez noč ustrezno zaščitimo (pokrijemo). Ko zjutraj zaženemo motor, lahko takoj speljemo: avto se bo hitreje ogrel kot z delovanjem motorja na mestu, hitreje pa se bomo ogreli tudi mi.

Ob tem tudi zdravemu otroku, ki je primerno oblečen, nekaj minut mraza ne bo škodovalo. Oblečemo ga v oblačila, ki so bila shranjena na sobni temperaturi in ga morda pokrijemo z odejico. Lupinice za zelo majhne otroke ne puščamo v mrzlem avtomobilu, ampak jo jemljemo s seboj na toplo.

Ko se avto ogreje in če bo vožnja trajala dlje, je smiselno, da otroka slečemo, oziroma da ima med vožnjo v avtomobilu oblečena tanka oblačila v več plasteh in ne težkih bund ali zimskih kombinezonov.

Debele bunde in plašči so tudi nevarni: v bundo oblečenega otroka varnostni pasovi ne morejo pravilno zadržati v otroškem sedežu, če pride do trka. Enako velja za odrasle potnike na avtomobilskih sedežih.

Kdaj mraz škoduje?

Glavno, na kar ne smemo pozabiti je, da otrok ali drugih oseb, ki ne morejo ustrezno poskrbeti zase, nikoli ne smemo puščati samih v zaprtem parkiranem avtomobilu. To je tudi opozorilo Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ).
Otroci so glede posledic mraza res med ranljivejšimi skupinami in so bolj podvrženi podhladitvi od zdravih odraslih oseb, še opozarajajo na NIJZ. Predvsem dojenčki izgubljajo toploto hitreje in lažje kot odrasli, ob tem pa je samo z drgetom ne morejo proizvesti dovolj. Zlasti nevarno je, če otrok dlje časa miruje na mrazu.
Poleg tega mraz lahko hitreje prizadene tudi starejše in bolnike, še posebno tiste z obolenji srca in ožilja ter dihal. Mraz pomeni dodatno obremenitev za srce in lahko povzroči poslabšanje astme in kronične obstruktivne pljučne bolezni. Osebe s sladkorno boleznijo lahko mraz slabše zaznavajo, kar hitreje privede do poškodb zaradi mraza. Nekatere bolezni prizadenejo tudi prilagoditvene spodobnosti telesa (na primer slabše delovanje ščitnice). Na NIJZ svetujejo, da se o morebitni spremembi odmerkov zdravil in nasploh o telesni aktivnosti v mrzlem vremenu pogovorimo z osebnim zdravnikom.

Oblačila v plasteh

Za ohranjanje toplote v zimskih razmerah seveda najprej poskrbimo z izbiro primernih oblačil. Z oblačenjem v slojih učinkoviteje poskrbimo za ohranjanje primerne telesne temperature. Pri tem je dobro vedeti, da so volnena, svilena in oblačila iz nekaterih umetnih materialov toplejša od bombaža. Ob gibanju na prostem je pomembno še, da ne prepuščajo vetra.

V avtomobilu, ki je ogret, lahko vrhnje sloje oblačil slečemo, da nam ni prevroče in ne bomo potem pri prehodu na mraz potni. Če je oseba mokra ali prepotena, namreč lahko prej pride do podhladitve, tudi če temperature niso ekstremno nizke. Potenje hitro odvaja telesno temperaturo. Če čutimo, da se naše roke ohlajajo, stisnemo prste in dlani pod pazduhe ali med stegna. Toploto rok in nog še posebno preverjajmo tudi pri otrocih.

Previdna udobnost

Ogrevani sedeži, ki jih imajo nekatri avtomobili, prinesejo dodatno udobje, a morda niso primerni prav za vse. Ob uporabi je vsekakor priporočljiva previdnost. Ana Hojs, dr. med., z NIJZ meni, da velja zanje podobno kot za talno gretje doma. Če je premočno, je lahko škodljivo, še posebno za bolnike s kroničnim venski popuščanjem, ki se morajo izogibati vsakemu pretiranemu gretju nog, kamor spadajo vroča voda, termalni bazeni, močno sonce, savna in tudi sedenje na grelnih telesih. Pri dojenčkih pa ob previsoki temperaturi obstaja tveganje pregretja.

Pripravljeni na vse?

Če se v zimskih razmerah odpravljamo na potovanje, moramo pred odhodom seveda najprej preveriti vremenske razmere in razmere na cesti. Če se podajamo v odročnejše predele, je dobro, da o načrtu svoje poti še koga obvestimo. Pozimi lahko vzamemo s seboj nekaj dodatne (ne le obvezne) opreme. Med drugim je v avtu vedno lahko kakšna plastenka vode (še boljša je termo steklenica s toplo pijačo) in nekaj kalorično bogate hrane (na primer energijske ploščice), saj je za vzdrževanje telesne temperature pomembna tudi energija. V vozilu je dobro imeti tople oddeje in topla ter suha rezervna oblačila, vključno z vodoodpornimi rokavicami. Morda v civilizaciji res ni velike verjetnosti, da bomo za dlje časa obtičali v snežnem viharju, a ni tako redko, da na avocesti obtičimo v zastoju in bomo morali zdržati vsaj toliko, da pomoč pride tudi do nas. Dodatno toplota v telesu nastaja ob gibanju, za katerega v avtomobilu nimamo veliko možnosti, a če ostanemo v zastoju na mrazu, čim bolj premikajmo in grejmo okončine in prste. Smiselno je, da imamo vedno dovolj zaloge goriva in seveda, da imamo pri sebi mobilni telefon s polno napolnjeno baterijo.
Če se nam obeta daljše čakanje na nadaljevanje poti in ne moremo na toplo, je smiselno varčevanje z gorivom, tako da avto in gretje prižgemo po deset minut na uro. Pri tem imejmo okno rahlo odprto zaradi zračenja. Prepričajmo se tudi, da izpušna cev ni v snegu. Če nas je v avtu več, se lahko grejemo tudi tako, da se stisnemo čim bolj skupaj. Poskušamo poskrbeti za čim več dodatne izolacije (papir, sedežne prevleke …).

5 nasvetov za zaščito pred mrazom

1. Oblačimo se v plasteh: prva naj bo toplo zimsko spodnje perilo, zadnja pa na veter in vodo odporno zunanje oblačilo.
2. Bodimo pozorni na tresenje od mraza. To je pomemben znak, da telo izgublja toploto. Ko se temperatura kože ohladi, telo s tresenjem skrbi za ohranjanje toplote v v notranjosti. Krčenje mišic porablja kalorije in ustvarja toploto. Ko podhladitev napreduje, tresenje preneha.
3. Telo bolje prenaša mraz, če je ustrezno preskrbljeno z vodo in hrano.
4. V avtomobilu naj bo zimska oprema tudi za voznika, ne le za avto.
5. V mrazu so bolj ranljivi: majhni otroci, starejši, kronični bolniki (s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo …) Bodimo nanje posebno pozorni.



Podhladitev

Ob daljši izpostavitvi hudemu mrazu, se telesna temperatura zniža in nastopi podhladitev. Prvi znaki podhladitve so tresenje, izčrpanost, zmedenost, spominske težave in nerazločno govorjenje, pri otrocih pa hladna pordela koža in pomanjkanje energije.
Podhlajeno osebo zaščitimo pred mrazom. Grejemo jo z oddejami in telesnim stikom. Topel čaj lahko pomaga (ne pa alkohol!) k ogrevanju. Ob nevarnosti hude podhladitve čim prej pokličimo pomoč. Osebo, ki je brez zavesti, namestimo v bočni položaj.

20–21 stopinj Celzija

Temperatura v avtomobilu
Priporočena temperatura v avtomobilu je 20 ali 21 stopinj Celzija. Višja temperatura lahko povzroči zaspanost in slabšo odzivnost.

Nazaj