Spomladanska utrujenost za volanom lahko privede do nesreče

Zdravje

Utrujeni v pomlad? Previdno za volanom.


Utrujenost vedno vpliva na vozniške sposobnosti – ne glede na to, kaj jo povzroča. V času pregovorne spomladanske utrujenosti smo zato preverjali, kaj jo povzroča in kako jo preprečiti.

Sonce nas vse bolj greje, narava se prebuja, a vseeno se marsikdo počuti slabo, brez energije, slabot no, utrujeno in brezvoljno. Mučijo nas lahko nespečnost, motnje zbranosti, pomanjkanje apetita, vrtoglavica in omotičnost. Vse to naj bi bil znaki spomladanske utrujenosti, ki ni bolezen, a vseeno ni prav nič prijetno doživetje. Doživljajo jo nekateri ljudje na prehodu zime v pomlad.
Utrujenost je delno posledica tega, da je zima s krajšimi dnevi in manj sonca pustila svoj davek. Drugi razlog pa je, da pomlad prinese spremembo, vsaka sprememba pa zahteva prilagoditev.
Če smo se pozimi manj gibali ter jedli manj zelenjave in sadja, naše telo morda res še ni pripravljeno na dvig temperature ter lahen pospešek krvnemu obtoku in telesni presnovi, ki ju prinese pomlad.

Vračajo se svetloba in barve

Nekateri pomladansko utrujenost pripisujejo hormonskemu neravnovesju. Zaradi krajših zimskih dni se je spremenilo razmerje izločanja hormonov, ko sta serotonin in melotonin. Prvi, ki je znan tudi kot hormon sreče, rabi svetlobo, drugi nastaja v temi. Če je kot posledica zime v telesu več melatonina, potem ni presenetljivo, da si telo “želi” zimsko spanje še malce podaljšati. Serotonin po drugi strani vpliva na razpoloženje, njegovo pomanjkanje (ki pa ga bodo vse močnejši žarki gotovo odgnali) pa se odraža v pomanjkanju volje. In čeprav je pomlad v marsičem sprememba na bolje, je vendarle sprememba, ki telo nekoliko obremeni, saj se mora spraviti v hitrejši pogon, poveča se tvorba nekaterih hormonov in telo mora delati več.

Poleg tega so se lahko izpraznile tudi naše vitaminske zaloge. Sadeži, ki pripotujejo od daleč in jih najdemo v trgovini, so manj vitaminsko bogati in pogosto manj okusni, ker niso takoj na dosegu. Zgodi se tudi, da jih pozimi uživamo manj. Vitaminsko oslabljeni se težko zaženemo novim podvigom naproti.

Prehiter štart?

Ker so pozimi dnevi prekratki, je pogosto zmanjkalo časa za gibanje na prostem. Gibanje pa je tisto, ki daje našemu telesu pravzaprav največjo spodbudo in zagon. Do pomladi, ko bi se spet lahko pognali čez drn in strn, nam lahko zagona zmanjka in spet je treba začeti znova.
Če pa smo se v pomlad vendarle zagnali preveč neučakani, s premalo telesne pripravljenosti in kakšnim kilogramom več, ker smo ga nabrali čez zimo, potem je v ozadju utrujenosti prav to. Nasploh spom ladanska utrujenost hitreje prizadene tiste ljudi, ki so v slabši telesni pripravljenosti in imajo oslabljen imunski sistem. Če smo preboleli ali morda ne povsem preboleli kakšno okužbo, ki so v zimskem času pogostejše, je tudi to lahko razlog, da kljub sončnim žarkom še ne prekipevamo od energije.

Cvetenje ne razveseli vseh

Na pomladansko utrujenost lahko vpliva tudi alergijski rinitis. S pomladjo se nam reč začne cvetenje, ki alergijsko občut ljivim prinese obilico težav; od solzenja, srbenja in vodenega izcedka iz nosu ter kihanja do dodatne utrujenosti, splošnega slabega počutja, motenj zbranosti in motenj razpoloženja, ki jih ravno tako povezujejo s senenim nahodom.

Ob tovrstnih težavah smo tudi pri rekreaciji na prostem dodatno omejeni, zato imamo lahko v spopadu s pomladansko utrujenostjo še večje težave. Najlažje si sveži zrak privoščimo zjutraj in takoj po dežju, ko je ozračje očiščeno. Največ cvet nega prahu v zraku je navadno prav aprila, ko začenjajo cveteti tudi trave, ki so krive za večino alergij na cvetni prah.

Kaj pa če ni spomladanska utrujenost?

Dnevi so bili torej prekratki, da bi ob vseh drugih obveznostih vso zimo hodili spat s sončnim zahodom in vstajali ob zori. Najbolj preprost razlog za utrujenost je seveda preveč dela in drugih obremenitev. Pomlad je v tem primeru zgolj priročen izgovor, ko bi morali pravzaprav razmisliti, ali se lahko na kakšen način razbremenimo. Če ne bomo ukrepali, bo prerasla v poletno, jesensko in nazadnje zimsko utrujenost, Če pa utrujenost, brezvoljnost, pomanjkanje energije, motnje zbranosti in podobne težave ne minejo v nekaj tednih kljub temu, da smo poskrbeli za oddih, moramo pomisliti tudi na mogoče druge vzroke težav in seveda poiskati pomoč.

• Slabokrvnost: utrjenost je lahko posledica pomanjkanja rdečih krvničk, ki organom in tkivom v telesu prinašajo kisik. Med pogostejšimi vzroki zanjo so pomanjkanje železa v prehrani, krvavitev ali kronična bolezen. Ob slabokrvnosti smo utrujeni, šibki, lahko imamo težave z nespečnostjo, pomanjkanjem zbranosti, pojavljajo se lahko pospešeno utripanje srca, bolečine v prsih in glavoboli.

• Bolezni ščitnice: slabše delovanje žleze ščitnice upočasni presnovo in pojavi se mišična utrujenost in šibkost. Včasih jo najprej opazimo v stegnih, tako da težje postane na primer kolesarjenje ali hoja po stopnicah. Poleg utrujenosti in slabše teles ne zmogljivosti so za hipotirozo značilni slabša telesna zmogljivost, motnje spomina in koncentracije, suha koža in slabša prebava oziroma zaprtost.

• Sladkorna bolezen: krvni sladkor ali glukoza je gorivo za naše telo, kar za ljudi s sladkorno boleznijo pomeni dvojno težavo. Ker je ne morejo dobro izrabiti, se dviga njena raven v krvi, hkrati pa nimajo dovolj energije, da bi telo delovalo, kot bi moralo. Utrujenost je pogosto eden od prvih (a žal precej poznih) opozorilnih znakov sladkorne bolezni, poleg pretirane žeje, pogostega odvajanja seča, zamegljenega vida, suhe ali srbeče kože in pogostejših okužb z glivicami.

• Depresija je duševna motnja, ki nam zmanjša energijo in voljo, vpliva na spanec, na naše prehranske navade, povzroča težave s spominom in zbranostjo, navda nas z občutki brezupa, nevrednosti in pesimizma. Veliko lažje jo premagamo, če poiščemo pomoč, kot da se s takimi občutki spopadamo sami.

• Motnje spanja povzročajo dnevno utrujenost, pri čemer ni nujno, da se jih sploh zavedamo. Še posebno pogoste so prekinitve dihanja v spanju (apneja), ki jih povzroči zapora dihalne poti. Učinkovitost spanja se ob njih zmanjša, možgani se ne spočijejo, telo je v nenehnem stresu in srčnožilna ogroženost se močno poveča. Simptomi apneje so hudo smrčanje, presušenost zgornjih dihal, pogosto prebujanje, hlastanje za zrakom, pogosto nočno odvajanje vode, nemiren spanec, moreče sanje, zaradi vsega tega pa tudi kronična utrujenost čez dan.

5 načinov, kako si pomagamo sami

1. Voda: ne pozabimo na pitje vode. Imejmo jo pri sebi tudi med vožnjo. Dehidracija poslabša občutek utrujenosti.
2. Zdrava prehrana: privoščimo si obilo vitaminov iz svežega sadja in zelenjave, pri čemer ne pozabimo na najpomembnejši dnevni obrok – zajtrk. Pred vožnjo naj bo v izogib utrujenosti hrana lahka. Raje si privoščimo še kakšen dodatni postanek z dodatnim zdravim prigrizkom.
3. Redna telesna dejavnost: ne zaženimo se preveč, tudi počasi se daleč pride. Obujmo se v športne copate in se odpravimo ven. Redna oblika športne vadbe ohranja zdravje, ustvarja pozitivna čustva in optimistično razpoloženje. Lahko poskusimo tudi z razteznimi vajami za lažji začetek dneva, vaje lahko izvajamo tudi med postanki z avtomobilom, zvečer pa nam bo pomirjajoči sprehod pomagal do mirnejšega spanca.
4. Spanje: če nas muči dnevna utrujenost, jo raje kot s kavo premagajmo s kratkim (20-minutnim) dremežemem ali osvežilnim sprehodom. Kava v času postanka med vožnjo je dovoljena in včasih celo dobrodšla, a paziti moramo, da se jih le ne nabere preveč. Poživila lahko še poslabšajo morebitno nespečnost, za premagovanje utrujenosti pa je kakovosten, učinkovit in ravno prav dolg spanec še kako potreben.
5. Sonce in zrak: izpostavljenost telesa naravni svetlobi je najboljši način za premagovanje značilnih znakov spomladanske utrujenosti. Svetloba zmanjšuje proizvodnjo melatonina, ki povzroča zaspanost in sončni žarki sodelujejo v tvorbi vitamina D, ki ugodno vpliva na počutje in razpoloženje. Pazimo le, da zimsko bele in občutljive kože vendarle ne izpostavimo preveč, saj moč sončnih žarkov hitro narašča. Če že nimate priložnosti skočiti ven, pa vsaj redno prezračite prostor in si priskrbite svežino.

Utrujenost povzroča nesreče

Strokovnjaki ocenjujejo, da zaspanost in utrujenost povzročita kar 20 do 30 odstotkov prometnih nesreč. Zato ne presenečajo poskusi razvoja različnih sistemov, ki bi voznikovo dremavost zaznali in nanjo opozarjali. Eden izmed obetavnih, ki bi lahko postal široko dostopen, ker deluje kar na pametnem telefonu, je bil denimo lansko leto nagrajen na 45. mednarodni razstavi inovacij v Ženevi. Telefon kar ob pomoči videa posname in analizira obraz ne poteze, posebno spremembe na vekah in v položaju glave, ob znakih dremavosti pa sproži alarm. Sistemi za prepoznavo utrujenosti se sicer že pojavljajo v avtomobilih.

 

Nazaj