Nova nevarnost na cestah: Bolni vozimo slabše!

Zdravje

Gripa bi nas morala odpeljati le v posteljo


Družinska zdravnica dr. Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., iz Zdravstvenega doma Ljubljana pravi, da je najbolje, če se ob gripi in drugih resnejših virusnih okužbah za tri dni "zabarikadiramo" doma, pijemo čaj in ne hodimo (ali vozimo) nikamor. A vendarle sva skupaj ugotovili, da so ambulante v tem času polne bolnikov, ceste pa nič bolj prazne.

Virusne okužbe dihal še posebno v zimskem času prizadenejo veliko ljudi in povzročajo številne tegobe. Njihovi simptomi skorajda vsi po vrsti zmanjšajo vozniško sposobnost. "Pri prehladu so res simptomi manjši kot pri gripi, običajno nas boli grlo, malo tudi glava in poleg tega smo nekoliko nahodni in kašljamo. A že to ima svoj vpliv na vožnjo. Še najbolj sta pomembna utrujenost in motnje zbranosti," meni sogovornica. Tako je denimo v raziskavah našla podatek, da kadar kihnemo med vožnjo s hitrostjo 100 kilometrov na uro, na cesto nismo pozorni celih 65 metrov vožnje. "Večinoma pa kihnemo večkrat zapored!"

Še huje ob gripi

"Glede gripe je stvar hujša, ker je telesna temperatura višja in smo ob tem res zelo utrujeni. Dodatno nas utrudi še suho dražeče kašljanje in spremljajoče bolečine v prsih. Tudi glavobol je hud," je pojasnila in povedala, da v takem stanju vožnja nikakor ni priporočljiva.
Na vprašanje, kaj pa, če si pomagamo z zdravili, odgovarja, da so zdravila lahko dvorezen meč. "Običajna protibolečinska zdravila (acetilsalicilna kislina ali paracetamol) niso problematična. Prav tako ne nesteroidni antirevmatiki. A če posežemo po čem močnejšem, tudi to lahko vpliva na vožnjo, saj postanemo bolj zaspani, se preveč sprostimo, se slabše odzivamo..."

Če kihnemo med vožnjo s hitrostjo 100 kilometrov na uro, na cesto nismo pozorni celih 65 metrov vožnje.

Katera zdravila ne sodijo za volan?

Med zdravili z vplivom na vožnjo, po katerih posežemo ob gripi, najbolj izpostavi sirupe, ki so pogosto pripravljeni na alkoholni osnovi.

Raziskave v Angliji so pokazale, da pitje takega zdravila proti gripi na vožnjo vpliva kot mali liker. Gotovo se po njih nismo sposobni odzivati enako hitro. 

Sedmina voznikov, ki so jih testirali, je imela pa takih pripravkih neželene učinke kot sta zaspanost in utrujenost. Sogovornica opozarja na nekaj učinkovin, na katere je dobro biti bolj pozoren. Nekaterim pripravkom je dodan antihistaminik, ki lahko povzroči utrujenost, učinek pa se močno razlikuje od človeka do človeka. "Tveganje je še posebej veliko ob začetku zdravljenja, v kombinaciji z drugimi pomirjevali in ob hkratnem uživanju alkohola."

Poleg tega nekateri starejši pripravki lahko vsebujejo sredstva proti nespečnosti, tako imenovane barbiturate. "Nevarnost teh pripravkov je še posebej v tem, ker uporabnik v zdravilu za gripo pač ne pričakuje sredstva proti nespečnosti in zato sploh ne pomisli, da bi opustil vožnjo. Če se uporabi takega sredstva pridruži še majhna količina alkohola - zadostuje že steklenica piva, je učinkovanje spalnega sredstva nepredstavljivo povečano."

V sredstvih za lajšanje kašlja sta lahko tudi učinkovini prometazin ali dekstrometorfan. "V sredstvih proti kašlju so lahko celo opiati (kot je kodein) in opioidi (dihidrokodein). To so psihotropne učinkovine, ki umirijo centralni refleks kašlja in lahko povzročijo motnjo zavesti."
Z manjšim tveganjem so lahko povezana tudi pršila, ki vsebujejo efedrin, vendar le, če jih ne uporabljamo v skladu s priporočili. "Ob pravilni uporabi (zjutraj in zvečer) ne bi smelo biti težav," ugotavlja zdravnica, a seveda kljub temu ostaja pri osnovnem priporočilu, naj ob gripi ne vozimo. "Najbolje je ostati doma, da ne ogrožamo sebe in drugih in da tudi ne okužimo sodelavcev. Prav bi bilo, da gremo za volan le zbrani, bistri in spočiti," poudari zdravorazumski nasvet, ki pa ga poslušajo le redki.

Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., opozarja, da niti gripa in niti zdravila zanjo niso dobra kombinacija z vožnjo.

Niti k zdravniku?

"Ne, z virozo običajno res ni treba k zdravniku," pravi zdravnica. Njena navodila so, da kadar nas boli grlo, suho kašljamo, imamo izcedek iz nosu in blago telesno temperaturo oziroma ob gripi tudi višjo, ostanemo doma in počivamo ter k zdravniku pokličemo le, da sporočimo začasno zadržanost od dela (bolniško)."

Če so napadi kašlja ali bolečina v prsih hujši in telesna temperatura po treh do štirih dneh ne pade pod 39 stopinj Celzija, pokličemo in opišemo stanje, zdravnik pa bo presodil, ali je potreben pregled. Ker vsi ne naredijo tako, je po eni strani v ambulantah veliko ljudi z virozami, pod drugi strani pa mnogi mladi ljudje bolezen prebolevajo kar na nogah in si pomagajo z vsem, kar jim pride pod roke.

"To je še slabše. Telo se tako na polno naprej utruja, ker se bojuje z virusi in to je zelo stresno. Še manj priporočljivo je, da bi ob virozi jemali antibiotik, ki proti virusom ne pomaga in še bolj poruši delovanje imunskega sistema, tako da zdravljenje lahko traja še dlje," opozarja Aleksandra Visnovič Poredoš.

Pogosto prehlad spremlja očesno vnetje: "Oči so za sledenje dogajanju v prometu najbolj pomembno čutilo."

Ne samo utrujenost

Ob tovrstnih obolenjih pa tudi nismo samo utrujeni, ampak je sogovornica opozorila še na druge težave, ki dodatno vplivajo na vožnjo.

Pogosto prehlad spremlja očesno vnetje. "Oči so za sledenje dogajanju v prometu najbolj pomembno čutilo. Ob vnetju pa se v očeh pojavlja izcedek, oči so lahko zlepljene, vidimo motno. Močna svetloba je tedaj še bolj moteča kot sicer. Kapljice sicer lahko nekoliko zbistrijo vid, medtem ko ga antibiotična mazila začasno še bolj zameglijo."

Kadar virozo spremlja izcedek iz nosu in se nos zamaši, včasih pride še do vnetja ušes. To lahko povzroči motnje ravnotežja in hude bolečine v ušesu. "Tako tudi ušesno vnetje pomembno vliva na zmožnost vožnje. Nekoliko smo vrtoglavi, omotični in moti nas tudi povišana telesna temperatura, vse to pa ni tako nedolžno."
Trebušne viroze vplivajo na pojav slabosti in driske. "Če gre le za majhne krče, to še lahko prenesemo, ob pravih napadih bruhanja in driske pa mislim, da za volan res ne moremo. Tudi bolečina v trebuhu, ko nas zvija, je taka, da pomembno vpliva na zbranost."

Na zbranost pomembno vplivajo tudi glavoboli. "Včasih se ob tovrstnih obolenjih poslabšajo migrenski glavoboli. Migrena med drugim vpliva na vid, ta je lahko dvojni, sliko težko izostrimo. Nasploh pa so migrenski glavoboli lahko tako hudi, da povsem onesposobijo telo," še opozarja zdravnica.

Visoka temperatura ne povzroča le bolečin in utrujenosti, ampak pri nekaterih vpliva celo na pojav halucinacij. "Pri starejših je to dostikrat že pri telesni temperaturi nad 38 stopinj Celzija. Splošno priporočilo je, da temperaturo znižujemo, ko naraste čez 38,5 stopinje Celzija."
Večina povedanih stvari velja za sicer zdrave ljudi, medtem ko so osebe s kronično boleznijo ob prehladu ali gripi še toliko bolj oslabljene in med vožnjo zato še manj zbrane.

Bolni vozimo slabše!

Ni dvoma torej, da bolni vozimo slabše, česar se, ko kljub virozi sedemo za volan, praviloma premalo zavedamo. Da bi nas prepričala, Aleksandra Visnovič Poredoš opozori na še eno angleško raziskavo, v kateri so pri voznikih ugotovili, da je ob bolezni (in zdravilih) njihova vozniška sposobnost kar za 64 odstotkov slabša. Z vprašalniki so namreč pri njih ugotavljali, kako je bolezen vplivala na njihovo zbranost in spremljanje prometa. Spet drugi podatki kažejo, da ima oseba s težko gripo 10 odstotkov podaljšan reakcijski čas.

Ob gripi zaviramo počasneje in se tudi manj zavedamo tveganj.

Tudi če nas zdravnik posebej ne opozori, da ne bi smeli voziti, Aleksandra Visnovič Poredoš priporoča, da poslušamo zdrav razum in lastno telo. Nenazadnje ima prebolevanje gripe na nogah lahko tudi trajne posledice, če se na primer zaplete še z vnetjem osrčnika. In kot vemo, se od gripe lahko tudi umre, pri čemer so najbolj ogroženi starejši, kronični bolniki, nosečnice in majhni otroci. Sogovornica pravi, da bi nas to moralo skrbeti bolj od korona virusa, ki prihaja s Kitajske.
Zato vsako leto priporoča tudi cepljenje proti gripi, saj tudi če cepivo kakšno leto ni čisto pravo (vsako leto ga razvijejo glede na predvideno razširjenost različnih virusov gripe), še vedno lahko prispeva k lažjemu prebolevanju bolezni. Za letos smo že prepozni, morda pa si bomo nasvet zapomnili za prihodnje leto.

Hujša je gripa

Za prehlad so značilni: bolečine v žrelu, kihanje in zamašen nos, solzenje, blag glavobol, utrujenost, blag kašelj z izmečkom, lahko tudi rahlo povišana telesna temperatura. Za gripo so značilni: visoka telesna temperatura, ki traja tri do štiri dni, mrzlica in slabo počutje, močan glavobol, bolečine v mišicah in udih, utrujenost in šibkost, ki trajata več dni, boleče in pekoče oči.

Kako si lahko pomagamo?

- ostanemo doma in počivamo
- pijemo zadosti tekočin (voda, čaj, limonada)
- nos izpiram s fiziološko raztopino ali morsko vodo
- vdihavamo paro, ki vlaži dihalne poti in blaži simptome vnetja
- ob temperaturi nad 38,5 stopinje Celzija posežemo po zdravilih za nižanje temperature

Kako se izognemo prehladu ali gripi?

- z doslednim umivanjem rok
- izogibanjem javnih, zaprtih prostorov, kjer je veliko ljudi
- s skrbjo za počitek, spanec, sprostitev in telesno dejavnost
- z vsakoletnim cepljenjem proti gripi 

Ključne besede


Zdravjevarna vožnjagripa

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

6

Priljubljenost članka

6

Shrani

Delite s prijatelji