Zdravje: Proti stresu pomaga rutina

Kljub delni zaustavitvi življenja cest ni prerasla trava in vozniki smo se vrnili k bolj ali manj ustaljenim vzorcem življenja - in vožnje. Omejitve na eni strani in prazna cesta na drugi je tiste, ki neizživeta čustva izražajo v načinu vožnje, morda še malce bolj spodbudilo, da so močneje stopili na plin, sicer pa je pretiran stres tudi sicer pomemben motilec za varno vožnjo, nam je razložila psihologinja Polona Černigoj iz Zdravstvenega doma Postojna.

Kot je opazila psihologinja Polona Černigoj, je v tem obdobju več ljudi potrebovalo psihološko podporo, čeprav tovrstne strokovne pomoči zaradi še vedno prisotnih predsodkov marsikdo ne upa poiskati. Marsikdo se stiske, ki je izhajala iz spremenjenih razmer, niti ne zaveda. "Še dosti dela nas čaka, da bi ljudi ozavestili, naj vendarle poiščejo pomoč, kadar jo potrebujejo,” pravi Polona Černigoj.

Dobra plat zaprtih ambulant v tem času je bilo svetovanje na daljavo oziroma preko telefona, kar je nekaterim dalo več poguma. "Opažam, da se sedaj po telefonsko pomoč obrača večje število moških. To pripisujem prav anonimnosti telefona in lažji dosegljivosti. Moški se sicer težje odločijo priti v zdravstveni dom na pogovor," pojasnjuje Polona Černigoj.

Dostop do pomoči je bil po njeni oceni na splošno pri nas dober. "Tukaj se je Slovenija zelo hitro odzvala in ponudila kar nekaj telefonskih številk, na katere se lahko ljudje obrnejo glede informacij. Res pa je veščina iskanja pomoči nekoliko povezana z veščino uporabe interneta in nekdo, ki te nima, je bil morda malce prikrajšan oziroma bolj vezan na radijsko ali televizijsko obveščanje."

Kakšne so bile stiske?

Glavni psihološki učinki koronavirusa so bili strah, tesnoba, nemoč, žalost in tudi osamljenost. "Najbolj gre za strah pred neznanim, občutek ogroženosti, ker ne poznamo te nove situacije in ker ne vemo, kaj nas čaka v prihodnosti. Skrbi nas za naše zdravje, zdravje naših bližnjih, pa tudi za naše finančno stanje in službo. Sama opažam, da ni toliko neposrednega strahu, kot je skrbi za posledice, ki izhajajo iz te epidemije,” pravi Černigojeva. Tako lahko sklepamo, da kljub zrahljanim ukrepom in vračanju življenja v stare tirnice socialna in ekonomska stiska ostajata in se lahko še okrepita.

Kaj pa občutki utesnjenosti, ki bi jih morda kdo želel zdaj čim bolj sprostiti tudi na cesti? "Slovenija je še vedno zelo ruralno območje. To pomeni, da so tudi tisti, ki živijo v našem glavnem mestu, blizu narave. Tako mislim, da pri nas nismo čutili tiste prave ujetosti kakor ponekod drugje v Evropi oziroma po svetu, kjer so bili res zaprti v stanovanja. Ker imamo naravo na dosegu rok, običajno prav v njej najdemo razbremenitev. To je prav, kajti narava, gibanje, sveži zrak – to najbolj pomaga pri lajšanju tesnobnih občutkov." 

Kdo je najbolj ranljiv?

Takšne razmere najbolj vplivajo na tiste, ki so že tako nagnjeni k tesnobnim občutkom in morda že imajo nekatere motnje razpoloženja. "Tisti, ki so že prej trpeli za anksioznostjo, depresivnostjo, so bolj nagnjeni k doživljanju stresa in pri njih so se verjetno najhitreje pokazali tesnobni občutki, strah pred neznanim in premlevanje, kaj nam bo prinesla prihodnost … To so vprašanja oziroma strahovi, ki se pri ljudeh, ki so že prej trpeli za anksioznimi motnjami, lahko še okrepijo," pojasnjuje sogovornica.

Bolj ranljivi so seveda tudi tisti, ki živijo v bolj prizadetem okolju, kjer je ogroženost dejansko večja in je ne doživljajo zgolj kot neko oddaljeno možnost.

Se stres prenaša na vožnjo?

"Če so ljudje pod stresom zaradi epidemije ali kako drugače, je vožnja predvsem manj previdna zaradi slabše zbranosti, spomina, večje razdražljivosti in napetosti," meni Polona Černigoj. Nekateri so pri vožnji tudi bolj agresivni, ampak tu gre predvsem za voznike, ki tudi sicer svoja doživljanja pogosto kanalizirajo z agresivno, hitro in tvegano vožnjo.

Dodaten dejavnik, ki hitrost spodbuja sam po sebi, so prazne ceste. Ker so za hitro vožnjo potrebne dobre duševne sposobnosti, lahko hitro pride do težav. V splošnem velja, da bolj kot neko situacijo (tudi epidemijo ali z njo povezane ukrepe) doživljamo kot stresno, večji vpliv ima to na vse naše dejavnosti, tudi vožnjo. Dobra novica je, da se, vsaj če gre za omejeno časovno obdobje, pozneje vse običajno slej ko prej vrne v ravnovesje.

Ne vemo, kaj bo

Glede novega koronavirusa je še precej neznank in vse kaže, da ne bo kar izginil ter da se bomo morda z njim morali še naprej ukvarjati in spopadati. V marsičem bodo tudi naše navade odslej drugačne (več bomo na primer delali in se šolali na daljavo).

Ne le zaradi tega, ampak tudi sicer je zato pomembno, da imamo pripravljenih nekaj strategij, ki pomagajo zmanjšati morebitne katastrofične občutke. Polona Černigoj predlaga naslednje:

1. Rutina. Dobro je, če se ne glede na dogajanje uspemo držati nekega reda – pri delu, doma in seveda tudi na cesti. V tem primeru lahko vožnja na nekatere deluje celo sproščujoče. Rutina nam daje občutek varnosti. Dobro je tudi, če imamo dnevne aktivnosti in opravila načrtovane že dan vnaprej, vključujejo pa naj tudi gibanje - če se le da na svežem zraku, sicer pa vsaj znotraj.

2. Gibanje. Telesna dejavnost, kot sta hoja ali tek, pomembno prispeva k boljšemu počutju in dvigu razpoloženja.

3. Ohranjanje stikov. Stike, če ne gre drugače, lahko vzdržujemo tudi ob pomoči telefona in socialnih omrežij.

4. Zdrava prehrana. V "izrednih razmerah" in v stresu so zdrave prehranjevalne navade na preizkušnji. Hitro se lahko začnemo tolažiti ali miriti s hrano, to pa je spet lahko povezano s slabo vestjo, zato smo dodatno v stresu in se znajdemo v začaranem krogu.

5. Skrb za družinske odnose. Tudi ti se znajdejo na preizkušnji in če smo več časa skupaj, vsak s svojimi pričakovanji, lahko pride do konfliktov. Polona Černigoj poudarja, da se moramo naučiti dobre komunikacije z drugimi družinskimi člani o tem, kaj si kdo želi, kaj kdo pričakuje od dneva, kaj bomo pripravili za kosilo ali večerjo, kam se kdo namerava odpraviti … Pomembno pa je načrtovati tudi, kdaj bomo imeli čas zase.

6. Hobiji. Zaposlimo se s hobijem, ki nas razveseljuje – ustvarjanjem, branjem ali pospravljenjem. Morda imamo za hobije celo več časa kot prej.

7. Bodimo obveščeni, a ne pretirano. Pazimo, da si za obveščanje izberemo zgolj kredibilne vire, saj nam lahko novice sicer prinesejo le dodatno vznemirjenje.

8. Najdimo si svoj način za sproščanje, pa naj gre za meditacijo, dihalne vaje, poslušanje glasbe ali “crkljanje” hišnih ljubljenčkov.

Izkoristimo priložnost

Vsake nove razmere so lahko stresne in izzovejo enake obrambne učinke kot sam stres. Zato vplivajo tudi na vožnjo. V naglici, ob vedno novih pravilih in vznemirjujočih novicah se pogosto zgodi, da za volan sedemo z raztresenimi mislimi. Kot smo v Motoreviji že pisali, smo najučinkovitejši v razmerah zmernega stresa, medtem ko smo neučinkoviti tako ob preveliki stresni obremenjenosti kot tudi, če je stres premajhen. Neučinkovitost v avtomobilu pa pomeni tveganje za nas in za druge.

Kadar smo zadihani, se nam tresejo roke, smo zmedeni in se nam zdi, da nam divja srce, ne smemo sesti za volan. Kadar gre za dolgotrajne občutke, je dobro vedeti, da jih bomo lažje in hitreje obvladali, če pomoč poiščemo pri strokovnjaku.