Zdravje: Počitnice v svetu covid-19

Zdravje

Na varni strani počitnic: potrebna je dodatna previdnost zaradi epidemije koronavirusa, a ne pozabite na klope in potovalne slabosti.


Zelo verjetno bomo letos množičneje dopustovali v Sloveniji kot v preteklih letih. In čeprav se zdi, da o domačem okolju vse vemo, je vendarle treba opozoriti na nekatere nevarnosti, ki nam lahko pokvarijo počitnice. Še zlasti so pomembni zaščitni ukrepi pred virusi - predvsem novim koronavirusom, ne gre pa spregledati tudi zdravstvenih težav, ki jih lahko povzroči ugriz klopa.

Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) izdali nekaj priporočil tudi glede bivanja v kampih in o potovanjih z avtodomi. Ta se lahko glede na razmere spreminjajo, zato je, tako kot pred vsakim dopustom, tudi pred dopustom na slovenskih tleh dobro preveriti trenutno stanje.

V kampih manj druženja

V kampih bi morali biti po navodilih NIJZ prostori za kampiranje ali postajališča za avtodome primerno označeni in urejeni tako, da gostom zagotavljajo zadostno medosebno razdaljo.

Gostom kampov priporočajo vse že znane varovalne ukrepe. To pomeni, da naj dosledno upoštevajo načela zadostne medosebne razdalje in higiene rok z umivanjem z milom in vodo ali razkuževanjem po dotikanju katerihkoli nečistih površin ali predmetov, ki jih uporablja več ljudi. V zaprtih prostorih, kjer se težje ohranja razdalja, priporočajo uporabo obrazne maske. Uporabo otroških igral še vedno odsvetujejo.

Že na recepcijo naj bi ljudje vstopali posamično in v številu, ki glede na velikost in razporeditev prostora onemogoča srečevanje ter omogoča zagotavljanje zadostne medsebojne razdalje. Podobno velja tudi za uporabo drugih skupnih prostorov, kot so prostori za pomivanje posode in sanitarije. V vseh zaprtih skupnih prostorih je priporočljiva uporaba obraznih mask.

Zgledno urejene, prezračene, čiste in z dodatnimi razkužili opremljene sanitarije novega kampa River camping na Bledu

Vroče točke

Ugotavljajo, da zelo pomembno točko za morebiten prenos povzročitelja bolezni pomenijo sanitarije. Uporabljati jih moramo tako, da v njih nimamo bližnjih srečanj in da torej v prostorih ni preveč oseb hkrati. Čim manj se tudi dotikajmo različnih predmetov in površin.

Seveda morajo biti tu nujno na voljo tekoča voda, milo in papirnate brisače za enkratno uporabo. Sušilnika za roke ni priporočljivo uporabljati (nasploh bi morali biti le-ti v skladu z navodili izključeni).

Podobna navodila so pravzaprav glede vseh turističnih točk, ki jih obiščemo. Povsod je pomembno, da se številčnim skupinam izogibamo, da vzdržujemo medosebno razdaljo in da, kjer to ni mogoče, uporabljamo obrazno masko. Pri vsem tem pa dosledno skrbimo za higieno rok ob kakršnemkoli dotikanju nečistih površin ali predmetov (ograje, držaji, kljuke, denar, športni rekviziti,…).

Kampiranje je še toliko bolj varno, ker so gostje veliko na prostem. Še posebej varni pa so glamping šotori, avtodomi, počitniške prikolice in hišice z lastno kopalnico, ki jo ne delite z ostalimi gosti.

Brisanje znoja?

Ob nekaterih dejavnostih, kot so aktivnosti v adrenalinskih ali kolesarskih parkih, je priporočljivo uporabljati svoje rokavice. Nasploh so za uporabo športno rekreativnih površin in rekvizitov predpisana še posebna higienska priporočila. Najprej je seveda pomembno, da jih uporabljamo le, ko smo brez znakov okužbe dihal ali prebavil. To bi moralo biti samoumevno, tudi ko nimamo epidemije koronavirusa.

Med igro in uporabo rekvizitov (loparjev, palic, žogic ipd.) se moramo zavedati, da so naše roke onesnažene in da so na njih lahko prisotni povzročitelji okužb. Zato je pomembno je, da se med takimi dejavnostmi ne dotikamo obraza, zlasti ne ust, nosu in oči, dokler si rok ne umijemo ali razkužimo. Tudi, ko si moramo z obraza obrisati znoj, si prej razkužimo roke in uporabimo čisto brisačo. Skrbimo za ustrezno oddaljenost od drugih oseb.

Tudi tu velja, da se čim manj dotikamo različnih predmetov in površin, da si med seboj ne izmenjujemo predmetov (če nismo člani istega gospodinjstva) in da si roke pogosto umivamo ali razkužujemo. Za preoblačenje in shranjevanje predmetov poskrbimo sami in se, kjer se da, izogibamo obisku skupnih prostorov. Za starejše ljudi in bolnike s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi z večjim tveganjem za težji potek bolezni priporočajo, da se dodatno zaščitijo tako, da igrajo le v krogu članov gospodinjstva. Razkužilo za roke je dobro imeti vedno pri sebi, zato naj bo odslej tudi to del naše prtljage, ko se odpravljamo na oddih.
Na NIJZ pravijo, da ni potrjenih primerov, da se virus, ki povzroča covid-19, širi na ljudi preko kopalne vode. Dezinfekcija (npr. s klorom) bi morala virus v bazenski kopalni vodi onesposobiti. Zaradi tvorbe aerosolov pa je v času preprečevanja širjenja okužbe s SARS-CoV-2 odsvetovana uporaba parnih kopeli, jacuzzijev in inhalacijskih sob.

Previdno pri aktivnih počitnicah: pred odhodom v gore vedno preverite vremensko napoved, ne pozabite napolniti mobilnega telefona, uporabljajte ustrezno obutev in ne pozabite na zaščitno opremo ter topla oblačila.

Pa še najbolj nevarna žival


Slovenija spada med najbolj ogrožena območja v Evropi glede okuženosti klopov z virusom klopnega meningoencefalitisa. Proti njemu se lahko cepimo. Sicer bi bilo najbolje, če bi se cepili že v zimskem času in bi lahko do poletja prejeli že dva odmerka cepiva, a je tudi en odmerek boljši kot nič. Tretji odmerek sledi čez 5 do 12 mesecev. Za vzdrževanje zaščite je cepljenje z enim odmerkom treba ponoviti čez tri leta, nato pa vsakih pet let (pri starejših na tri leta).

Glede na to, da naj bi se manj družili z ljudmi, bomo morda še več v naravi. Tu nas čakajo stari znanci – klopi, prenašalci borelioze in klopnega meningoencefalitisa.

Ne glede na to, ali smo cepljeni ali ne, je zelo pomembno, da se ustrezno zaščitimo z repelenti in da smo oblečeni tako, da je čim več kože pokrite. Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa laže opazimo. Po vsakem stiku z naravo, pa čeprav na domačem vrtu, se dobro pregledamo in preoblečemo. Na tveganje prenosa bolezni vpliva tudi čas, kako dolgo je klop prisesan, zato ga čim prej previdno odstranimo s koničasto pinceto, tako da ga primemo čim bližje koži. Obstajajo tudi posebne pincete, ki omogočajo vrtenje in še lažje odstranjevanje. Uporaba alkohola ali olj ni priporočljiva (klop ob tem spusti še več škodljivih snovi.)

Na mestu vboda, pa tudi drugje po telesu moramo biti potem še nekaj časa pazljivi na morebitne znake okužbe z boreliozo. Na koži se lahko po nekaj tednih pojavi značilna rdečina, ki se širi navzven, v sredini pa bledi in dobi obliko obroča. V tej fazi zdravljenje z antibiotikom okužbo praviloma uspešno pozdravi. Sicer se bolezen lahko pozneje izrazi kot prizadetost srca in živčevja, lahko pa pride tudi do prizadetosti sklepov. V Sloveniji zaradi ugriza klopov zboli od 3000 do 7000 ljudi na leto.Prvi znaki klopnega meningoencefalitisa (približno 7 do 14 dni) po vbodu so podobni kot pri gripi ali okužbi z novim koronavirusom (utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol). Pri večini bolnikov po nekaj dneh do treh tednih sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo in bruhanjem in lahko celo z nezavestjo ali smrtjo. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze, pa tudi ohromelost.

Ob vseh opozorilih se zdi, da letos sploh ne bomo imeli pravega dopusta, če bomo morali misliti na toliko varnostnih opozoril. A brez skrbi, vse bo hitro postalo del rutine in tako samoumevno, da o tem niti ne bomo več razmišljali.

Na prostem moramo poskrbeti še za ustrezno zaščito pred soncem, tako da se mu, ko je najmočnejše, niti ne izpostavljamo, sicer pa smo pokriti z zaščitnimi oblačili in namazani s kremami z zaščitnim faktorjem.

Potovalna slabost

Ob raziskovanju lepot se skorajda ne bomo mogli izogniti vijugastih in luknjastih cest, s tem pa bo pogostejša spremljevalka na poti tudi potovalna slabost. Vsaj enkrat v življenju jo namreč izkusi več kot polovica ljudi. Najbolj dovzetni zanjo so otroci in nekateri kronični bolniki.
Pomemben del obrambe pred njo je dobra psihofizična pripravljenost. Ravnotežje lahko izboljšamo z vajami za ravnotežje. Dobro je, če se med vožnji psihično osredotočimo na nekaj drugega, se z nekom pogovarjamo, otroke zamotimo z besednimi igrami …

Ne spreglejte: Hišni ljubljenec na počitnicah! Tovrstne tegobe na potovanjih namreč pestijo tudi naše hišne ljubljenčke, če jih na počitnice vzamemo s seboj. Kako jim lahko olajšamo potovalne zdravstvene težave?

Med vožnjo ni priporočljivo branje časopisa, knjig, brskanje po tablici ali telefonu, prav tako ne gledanje televizije. Najbolje je gledati skozi prednje vetrobransko steklo v oddaljeno točko na obzorju. Če se da, odstranimo tudi dodatne dražilce slabosti, kot so visoke temperature in vonjave, zato je priporočljiva nekaj nižja temperatura v vozilu, v njem pa tudi ne jemo hrane. Izogibamo se premočnim vonjem osvežilcev zraka. Manj težav bo ob sedenju spredaj in nad kolesi. Manj slabosti bo ob dobrem vzmetenju vozila in z dobrim (uvidevnim) voznikom, saj ta s hitrostjo in dinamiko vožnje pomembno vpliva na pojavljanje slabosti. Pomaga tudi, če ne gremo na pot niti s praznim in niti ne s prepolnim želodcem. Priporočljiva je lahka hrana (vsaj uro pred začetkom potovanja) in zadostno pitje, predvsem vode ali čaja (brez gaziranih, sladkih pijač in alkohola.)


Če imamo kljub vsemu težave, je za blaženje slabosti na voljo nekaj pripravkov in zdravil. Zdravilo z učinkovino dimenhidrinat je primerno za otroke stare več kot šest let za odrasle. Gre za antihistaminik, ki vpliva na osrednje živčevje in deluje uspavalno. Med tradicionalnimi zdravilnimi rastlinami je za preprečevanje slabosti najbolj znan ingver. Nekateri, ki ne marajo zdravil, si pomagajo tudi z zapestnim akupresurnim trakom.

Ključne besede


zdravjevarna mobilnostpoletjepočitnice

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

11

Priljubljenost članka

11

Shrani

Delite s prijatelji