Prva pomoč: največja napaka je, če je ne nudimo

Zdravje

Zdravje: Ali še znamo?


Koliko znanja smo še ohranili iz tečaja prve pomoči za voznike motornih vozil, ki smo ga opravili pred pridobitvijo vozniškega izpita? Podpredsednica Strokovnega centra za prvo pomoč pri Rdečem križu Slovenije asist. Milena Senica Verbič, dr. med., ugotavlja, da znanje tečajnikom že po pol leta drastično upade, če ga seveda redno ne obnavljajo ali uporabljajo.

Prav iz tega izhaja tudi največja napaka, ki jo ob nudenju prve pomoči lahko naredimo – to je, da iz strahu pred lastnim neznanjem sploh ne pomagamo. A dolgoletna licencirana predavateljica prve pomoči Rdečega križa Slovenije poudarja, da je, karkoli naredimo, še vedno bolje kot nič.

Predstavljajte si, da se nekaj zgodi vašemu najbližjemu in boste rekli, ne znam, ne zmorem, saj bo kdo drug. Če se izide slabo, si to lahko potem večno očitamo. Če drugega ne, če res ničesar ne znamo, pokličemo 112 in dali nam bodo vsa potrebna navodila!

Asist. Milena Senica Verbič, dr. med., poudarja, da bodo v vseh območnih združenjih Rdečega križa Slovenije dobrodošli vsi, ki bi želeli znanje iz prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja obnoviti.

Smernice se spreminjajo

Milena Senica Verbič, dr. med., spec. otroške in splošne kirurgije, je tudi soavtorica priročnika Osnove prve pomoči: Priročnik za usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil. Ta je po nekaj letih lani izšel nekoliko osvežen. V zadnjih nekaj letih je v smernicah glede prve pomoči namreč tudi nekaj novosti.



1. Ne tipamo pulza
Ena od njih, ki sicer velja že vrsto let je, da pri ugotavljanju, ali je srce osebe obstalo in ali potrebuje oživljanje, nič več ne tipamo pulza. "Dovolj je, da ugotovimo, da se oseba ne odziva, ne giba in ne diha. Ugotovili so, da je tipanje pulza zelo nezanesljivo, včasih ga težko zatipa celo zdravnik, nestrokovnjaki pa tega ne znajo in zato izgubljajo dragocene trenutke. Možgani so lahko brez kisika tri do štiri minute in če ta čas zamudimo, so posledice trajne."

2. Masaža srca

Smernice iz leta 2015 so dale večje težo kakovostni neprekinjeni masaži srca. "Umetne vpihe naj dajejo tisti, ki so usposobljeni oziroma imajo tečaj. Tiste, ki bodo poklicali 112 in povedali, da ne znajo ničesar in da vpihov ne bodo zmogli dati, bo vodil dispečer in jim bo morda povedal, da lahko izvajajo le masažo srca, še posebno, če bo ocenil, da bodo reševalci prišli hitro."

3. Pritisk na krvavečo rano

Pri ustavljanju velikih krvavitev je zadnja novost, da ob krvavitvi zgolj neposredno pritiskamo na rano in nič drugega. "Včasih je bilo navodilo, da pritiskamo žilo ob kost med rano in srcem oziroma nekje bolj proti samemu telesu. Zdaj govorimo samo o pritisku v rano preko gaze oziroma če nimamo gaze, preko obleke. To delamo z rokavico in če nimamo rokavice, uporabimo, kar imamo." Tu ne smemo čakati, opozarja sogovornica, krvavitev je treba ustaviti. "Še posebno ob krvavitvi v predelu dimelj lahko človek hitro izkrvavi, ker so tu žile velike in debele."

Cilj: štirje defibrilatorji na kvadratni kilometer

Zadnja leta je pri temeljnih postopkih oživljanja velik poudarek na čimprejšnji uporabi avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED). "Vemo, da v 60 do 90 odstotkih srce odpove zaradi motnje elektrike, srčni ritem se poruši in takšno srce rabi elektrošok. Dokazali so tudi, da je uspeh oživitve dober oziroma boljši, če je šok dan zelo hitro."

Na podlagi raziskav so v Združenih državah Amerike sprejeli normativ, da morajo biti na vsak kvadratni kilometer poseljene površine vsaj štirje avtomatski defibrilatorji. To omogoča odzivni čas (od odpovedi srca do prvega šoka), ki je krajši od dveh minut. "To zdaj počasi prihaja tudi v Slovenijo," pravi asist. Milena Senica Verbič. Vendar smo še daleč od tega, da bi AED imel vsak zaselek v Sloveniji.

Ko torej ugotovimo, da se oseba ne odziva, ne diha in ima znake odpovedi srca, pokličemo 112 in začnemo z oživljanjem z masažo srca in vpihi (30 : 2) oziroma z uporabo AED takoj, ko je na voljo.

Če imamo še koga, ki pomaga, začnemo izvajati oživljanje, medtem pa pomočnik pokliče 112 in gre po najbližji dostopni AED. Naprava potem daje navodila, kako izvajati oživljanje. "Dejansko pove vse, kar je treba narediti."

Če ne vemo, kje je najbližji defibrilator, nam bodo tudi to povedali na številki 112. Dobro pa je, da se vsak človek vnaprej pozanima, kje v okolici njegovega bivališča je najbližji javno dostopen AED, svetuje sogovornica. Obstajajo aplikacije, ki nam to povedo. Ko bomo že izvajali ukrep prve pomoči, ne bomo imeli časa, da bi gledali v telefon in iskali.

Obnavljanje znanja

Tečaje izvajajo različna združenja in različne ustanove, ponudnikov je veliko. Edino Rdeči križ Slovenije po zakonu lahko izvaja tečaje in izpite iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Vsi predavatelji so licencirani predavatelji in licenco obnavljajo vsaka tri leta. Asist. Milena Senica Verbič, dr. med., poudarja, da bodo v vseh območnih združenjih Rdečega križa Slovenije dobrodošli vsi, ki bi želeli znanje iz prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja obnoviti. Po njenih izkušnjah za zdaj velikega zanimanja ni, niti kadar ponudijo brezplačne tečaje v sklopu tedna zdravega mesta, tedna mobilnosti ali ob kakšni drugi priložnosti. Če bi bilo obnavljanje znanja obvezno, bi bilo seveda drugače.
Glede na to, da si vsi želimo pomagati, je težko najti razloge, zakaj znanja za to ne poiščemo. Ko bo kdo potreboval pomoč, bomo v manjši stiski, če bomo dobro opremljeni z znanjem.

Tečajnikom vedno povem, da bodo stvari, ki se jih učimo, sčasoma pozabili, še zlasti, če jih ne bodo uporabljali. Če drugega ne, si morajo zapomniti vsaj to, da pokličejo 112 in da ne čakajo. Naj se ne bojijo, ker bodo na drugi strani telefona dobili čisto vsa navodila.

Najprej poskrbimo za varnost

Prvo in najpomembnejše pravilo je, da moramo ob pomoči drugim najprej poskrbeti za lastno varnost. "Če se vam karkoli zgodi, tudi tistemu, ki leži na tleh, ne boste mogli pomagati." Kot še pravi sogovornica, je to zajeto že v sami definiciji prve pomoči. Prva pomoč je pomoč, ki jo nudimo na licu mesta s tem, kar imamo. Pomagati pa je dolžan vsak, ki pride zraven, če s tem ni ogroženo njegovo lastno življenje in zdravje.

Hitri, tihi in boleči

Je z novimi udeleženci v prometu – električnimi skiroji in kolesi – več tudi poškodb? "Poškodb je res kar nekaj,” odgovarja asist. Milena Senica Verbič. "Težava električnih skirojev je, da so dokaj hitri in hkrati zelo tihi, tako da jih marsikdo ne sliši in ne vidi. Poškodbe so podobne, kot tudi sicer nastajajo ob padcih - zlomi, zvini in rane, še zlasti na spodnjih in zgornjih okončinah."

Ugotavlja, da včasih pride do grdih padcev zaradi hitrosti in ker ljudje ne uporabljajo zaščitne opreme. "Smiselno bi bilo, da bi imeli vsi čelade, ščitnike za komolce, kolena … Čelado kdo še ima, vsega ostalega pa ne in s tega vidika so lahko poškodbe hujše."

Dragocena škatlica

Komplet prve pomoči je z razlogom del obvezne opreme vsakega avtomobila. "To je osnovna nujna oprema, ki jo bomo potrebovali za nudenje prve pomoči od rokavic do gaz. To je minimum, s katerim si lahko pomagamo, če se kaj zgodi. Brez tega ne gre. Zato ga mora imeti vsak avtomobil in prav je, da ga ima," opozarja asist. Milena Senica Verbič, dr. med.

Če smo sami

Če smo sami, kličemo glasno na pomoč, da prikličemo nekoga, ki nam bo lahko pomagal, poklical 112 in šel iskat AED. Bolnika ne zapuščamo. Če ne prikličemo nikogar in imamo telefon, pokličemo 112 in izvajamo temeljne postopke oživljanja. Če smo sami, nimamo telefona in nikogar ne moremo priklicati na pomoč ter imamo odraslega neodzivnega bolnika, ki ne diha, poiščemo najbližji telefon in pokličemo 112.

Ključne besede


Prva pomočZdravjevarna mobilnostvarna vožnja

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

6

Priljubljenost članka

6

Shrani

Delite s prijatelji