Bela past

Izbor, Promet, Nasveti

Zima na cesti zahteva veščega, pozornega voznika, brezhibno tehniko in ustrezno opremo


Kljub temu, da zaradi naraščanja temperatur v zadnjih desetletjih po nižinah ni več toliko snega kot nekoč, pa zime pri nas nikoli ne gre podcenjevati. V našem prometu se še vedno dogajajo metež, led in megla, ki “pogoltne” tudi najboljše luči. Vsako leto zima najbolj preseneti le nepripravljene. Bližnjic ni, saj ta letni čas zahteva veščega voznika ter avto v dobri kondiciji.


Si predstavljate, kako bi bilo na cestah ob današnji gostoti prometa, če bi se ponovil snežni metež kot se je zgodil 9. marca leta 1976. Takrat je v 24 urah po nižinah zapadlo od pol metra do 1 meter snega, v Ljubljani ga je “vrglo” 69 cm. Tudi na ARSO so mnenja, da bi taka količina snega povzročila resne probleme oziroma pravi prometni kolaps. Meteorolog Brane Gregorčič pravi, da je za obilnejše sneženje do nižin v Sloveniji največ možnosti, kadar nastane ciklon nad severnim Sredozemljem: “V tem primeru v spodnjih plasteh ozračja k nam od severovzhoda “vleče” hladen zrak iznad srednje Evrope, v večjih višinah pa z vetrovi južnih smeri iznad Sredozemlja priteka relativno toplejši in zelo vlažen zrak.” Kot zadnjo zelo snežno zimo Gregorčič izpostavlja tisto v sezoni 2012/13 in dodaja, da so razlike iz leta v leto ogromne.

ARSO: V zadnjih 20 letih pa je bilo kar nekaj s snegom zelo bogatih obdobij.

Zimske pnevmatike so osnova, a ne pozabite na akumulator, luči, brisalnike...

Zima dejansko vsako leto, kljub številnim nasvetom medijev in opozoril pristojnih služb najbolj preseneti in prizadene tiste, ki ta najzahtevnejši letni čas podcenjujejo ali pa avtomobila niso pripravili na zimske razmere. Pripraviti avto ne pomeni samo namestiti zimske pnevmatike. Mraz in slabo vreme sta dejavnika, ki posežeta tudi v delovanje motorja, mehanike in vplivata na vidljivost. V zimskem času so dnevi krajši, zato poskrbite, da bodo na avtomobilu delovale vse luči. Da boste v temi bolje videli in da bodo drugi videli vas, kar velja predvsem za osvetlitev zadnjega dela avtomobila. Na svetlobna telesa zadaj vozniki pogosto pozabijo. Luči ne delajo brez elektrike, akumulator in mraz pa nista prijatelja. Pri temperaturi okoli ničle ima ta pomembni motorni zalogovnik energije le 80 odstotkov svoje nazivne zmogljivosti, pri –20 stopinjah Celzija pa samo še 50 odstotkov. Zato obvezno preverite stanje akumulatorja (raven elektrolitske tekočine v celicah). Delovanje akumulatorja lahko preverite tudi s preprostim testom. V temi pri ugasnjenem motorju za nekaj minut prižgite luči, zlasti halogenske so velik porabnik. Če bodo luči ob prižganem motorju nato svetile opazno svetleje, akumulator ni v najboljšem stanju in ga je bolje zamenjati. Pozimi so na udaru tudi tekočine v avtomobilu. Če je treba, dolijte hladilno tekočino za nizke temperature, da preprečite zmrzovanje v sistemu za hlajenje motorja. Obvezno preverite stanje naprave za pranje stekel in ne pozabite doliti čistila, ki mora biti primerno za uporabo tudi pri temperaturah, ki sežejo 20 ali 30 stopinj pod ničlo. Zimske ceste so pogosto mokre in umazane, zato poleg čistila preglejte še metlice brisalnikov. V avtomobil dajte neobvezne, a zelo koristne pripomočke, kot so strgalo za led, metlica za sneg, zložljiva lopato, svetilka, dodatne rokavice, odeja in, če prtljažnik dopušča, še kakšen rezervni kos toplega oblačila. Na daljši poti ne pozabite na manjšo zalogo hrane in termo steklenico s pijačo. Najbolje čaj, pa kakšna plastenka z vodo naj bo tudi pri roki.

#Nasvet: Kaj morate vedeti o snežnih verigah? 

Previdno s prtljago: smučarski čevelj je lahko nevaren sopotnik, božično drevo pa smrtonosni projektil

Zima je čas, ko se v prtljažniku in tudi na strehi znajde veliko različne športne opreme in celo božična drevesca. Varnostni testi so že večkrat dokazali, da nepravilni prevoz prtljage lahko pomeni veliko tveganje ob silovitem zaviranju ali trku. Poln prtljažnik zahteva zaščitno mrežo oziroma pregrado med prtljažnikom in zadnjo klopjo. Težki predmeti sodijo na dno prtljažnika za naslonjalo zadnje klopi. Ob močnem zaviranju lahko nepravilno odložen smučarski čevelj ali čelada postaneta v hipu zelo nevarna sopotnika. Previdno tudi pri prevozu smuči in božičnih drevesc na strehi. Uporabljajte testirane pripomočke za pritrjevanje in privezovanje. Dva metra dolgo in 30 kilogramov težko božično drevo lahko pri nenadnem zaviranju pri hitrosti 50 km/h postane 750 kilogramski izstrelek, če se utrga s strehe vozila.

Zima v povprečju zahteva vsaj 100 dni posredovanj na cestah

Treba se je zavedati, da ob obilnem sneženju tudi velika flota snežnih plugov ne more sproti očistiti vsega snega in posipati vseh cest naenkrat. Samo pri Darsu, kjer skrbijo za čiščenje 620 kilometrov avtocest in hitrih cest, pa več kot 150 km priključkov nanje in okoli 20 km razcepov ter 50 km servisnih poti, so za letošnjo zimo pripravili okrog 80 tisoč ton soli in 270 vozil ter 450 ljudi, ki se bodo udarili z vremenom. Dars nam je zagotovil, da se posipanje vsakič začne že pred začetkom sneženja, s pluženjem pa začnejo takoj, ko se sneg začne oprijemati asfalta.
Vozniki si nemalokrat ne predstavljamo, kako velike količine materiala je treba spraviti s ceste, kadar močno sneži. Snežni plugi morajo pri 10 centimetrih snega z vsakega kilometra 7,5 metra širokega avtocestnega priključka odriniti kar okoli 750 kubičnih metrov snega. Tako si lahko lažje predstavljate, da plužna enota rabi svoj čas in je nemogoče pričakovati, da bodo ob močnem sneženju vse ceste takoj normalno prevozne in posipane, sploh, če slabo in mrzlo vreme traja dlje časa. Tudi zato je res treba imeti kakovostne zimske pnevmatike ali uporabiti celo verige ob večjih količinah snega na cesti. Meteorologi agencije ARSO opozarjajo, da padavinsko območje lahko pri nas vztraja od 6 pa vse do 24 ur ali celo več. Dars v povprečju vsako zimo opravi 100 dni čiščenja in posipanja cest. Ne, zime vozniki res ne moremo in ne smemo podcenjevati.
Čiščenje cest pa nemalokrat ovirajo tudi na zimo nepripravljeni vozniki, kar še dodatno oteži delovanje plužnih skupin težke mehanizacije. To je dokazal tudi prvi letošnji sneg, ki je ceste pobelil pred 15. novembrom, ki je zakonski datum za obvezno zimsko opremo. Veliko avtomobilov je obstalo ali zdrsnilo zgolj zaradi letnih pnevmatik. Ne pozabite, da je zavorna pot letne pnevmatike v zimskih razmerah dvakrat daljša od zavorne poti zimske pnevmatike. Res pa je tudi, da morajo pristojne službe kar najhitreje iz prometa izločiti vozila z neustrezno opremo in glede na tranzitni promet preko Slovenije je nujno sodelovanje s sosednjimi državami. Neredko se zdi, da je prav tu največ rezerve za preprečitev zimskega kaosa na cestah.

ARSO opozarjajo, da padavinsko območje lahko pri nas vztraja od 6 pa vse do 24 ur ali celo več. Dars v povprečju vsako zimo opravi 100 dni čiščenja in posipanja cest. Ne, zime vozniki res ne moremo in ne smemo podcenjevati.

Na snegu najprej zmanjšajte hitrost in povečajte varnostno razdaljo

Glede na dejstvo, da vozniki v naši deželi v resnici vse manj vozimo po zasneženih cestah, se nemalokrat zgodi, da v snegu pozabimo na osnovne vozniške veščine, brez katerih je težko varno prispeti na cilj. Prvo pravilo je prilagojena hitrost, večja varnostna razdalja in še več predvidevanja. Na mokri cesti je dovoljeno hitrost treba zmanjšati za 30 odstotkov, na snegu za polovico, na poledenelem vozišču pa kar za 70 odstotkov. Fizika ima svoje zakone, ki jih je treba upoštevati, sicer je nesreča neizbežna. Pri tem velja opozoriti, da tudi, če imate avtomobil s štirikolesnim pogonom, ki zmore učinkoviteje prenesti vlečno moč na podlago in laže speljati na snegu, se zaradi tega ne boste nič prej ustavili. Na predvidevanje pa opozarja tudi izkušeni AMZS inštruktor varne vožnje Brane Legan: “Morda avto pred vami nima zimskih pnevmatik, morda na prehodu za pešce drsi, morda cesta ni splužena do roba in morajo pešci hoditi po voznem pasu. Opazujte dogajanje, upočasnite in bodite pripravljeni na vse.”

Ob tem ne pozabite, da je prav izostritev vozniških čutil v težkih zimskih razmerah ključna. Zavedajte se, da nekateri aktivni varnostni sistemi za preprečevanje naleta v gosti megli ali močnem sneženju delujejo omejeno ali celo ne delujejo, če radar ali kamero pokrije sneg. Zato spremljajte in nikakor ne ignorirajte opozorila, ki vam jih sporoča avtomobil. Če je treba, na varnem mestu ustavite, očistite kamero, radarski senzor, pa brisalnike in robove vetrobranskega stekla. Na dolgi poti pa raje prej poiščite bencinsko črpalko in dotočite gorivo, da ne boste zašli v težave in v zastoju ostali brez goriva ter posledično brez vira ogrevanja vozniške kabine. Ne pozabite, da so na mraz in zimske razmere še bolj občutljivi električni avtomobili. Ogrevanje kabine s toplotno črpalko porablja elektriko, več energije pa pri vožnji po snegu zaradi zdrsov in večjega kotalnega upora zahteva elektromotor. Vse to lahko za polovico zmanjša doseg. 

Fizika ima svoje zakone, ki jih je treba upoštevati, sicer je nesreča neizbežna. Pri tem velja opozoriti, da tudi, če imate avtomobil s štirikolesnim pogonom, ki zmore učinkoviteje prenesti vlečno moč na podlago in laže speljati na snegu, se zaradi tega ne boste nič prej ustavili.

Varna vožnja po zasneženi ali poledeneli cesti
Nasveti

Preden sedete za volan, najprej temeljito očistite sneg in led z vozila. Očistite vse steklene površine, ne samo vetrobranskega in zadnjega stekla. Kdor vidi dlje in bolje vozi varneje. S snegom na strehi ali pokrovu motorja tvegate, da boste sredi vožnje ostali brez odprtega pogleda na cesto pred seboj ali pa boste vozniku za vami otežili vidljivost, kar vodi v tveganje za nalet.

Brez dobrih zimskih pnevmatik pozimi ne pridemeo daleč.

• Za volan ne sedite v debelih zimskih oblačilih, ki otežujejo krmiljenje in med varnostnim pasom ter vašim telesom puščajo preveč prostora v primeru nesreče. To je nevarno za hude poškodbe.
• Najprej prilagodite hitrost in povečajte varnostno razdaljo. Če ste prehitri, tudi najboljše zimske pnevmatike ne morejo narediti čudeža.
• Na zasneženi cesti zbudite vozniške občutke tako, da na ravnem varnem delu ceste preverite oprijem pnevmatik. Tako boste hitreje dobili občutek za varnejše zaviranje in zavijanje ter bolje ocenili dolžino zavorne poti, ki jo potrebujete. Ne izklapljajte sistema za nadzor stabilnosti vozila. Pri samodejnem menjalniku vklopite program za zimsko vožnjo, če ga avto ima. Enako storite tudi pri nadzoru blaženja ali pogona, če imate avtomobil, kjer je delovanje voznih sistemov mogoče prilagoditi za vožnjo po snegu in ledu.
• Ob napovedi sneženja avto parkirajte tako, da boste čim lažje speljali v smer vožnje.
• Pri speljevanju nežno dodajajte plin. Če se je vozilo že malce vkopalo v sneg, bo najlažje speljati z nihanjem vozila naprej in nazaj. V tem primeru izklopite sistem za nadzor zdrsa, če je to mogoče oziroma, če ga avtomobil sploh ima.
• Pri vožnji po klancu navzgor čim dlje ohranjajte inercijo in z občutkom dodajajte plin. Na krajših in strmih vzponih, kjer avto s pogonom na prednji kolesi nikakor ne najde oprijema, si lahko pomagate z vzvratno vožnjo. Tako bo več teže na pogonskih kolesih. Če ne morete speljati na klancu in če prostor ter promet to dopuščata, poskusite avto usmeriti poševno ali pravokotno na smer vožnje – ko imata pogonski kolesi znova dovolj oprijema, avto usmerite v želeno smer. Ti ukrepi so res skrajni izhod v sili, če vozilo obtiči: na vsaki cesti jih ne morete uporabiti.
• Ob zanašanju nogo umaknite s plina, pritisnite sklopko in zavirajte. ABS zavorni sistem omogoča hkratno zaviranje in zavijanje. Volana ne vrtite sunkovito, temveč mehko in vedno glejte v smer, kamor bi radi usmerili avtomobil.
• Smeri ne menjajte sunkovito. Če avto začne drseti, pritisnite pedal sklopke. Z natančnim držanjem volana in nežnim popravki smeri na volanu poskusite stabilizirati avtomobil. Uporaba sklopke je zelo pomembna, saj z njo odklopimo pogon koles in jim omogočimo prosto vrtenje, zato lažje in hitreje ponovno dosežejo oprijem s podlago.

 Prvo pravilo je prilagojena hitrost, večja varnostna razdalja in še več predvidevanja. Na mokri cesti je dovoljeno hitrost treba zmanjšati za 30 odstotkov, na snegu za polovico, na poledenelem vozišču pa kar za 70 odstotkov.

V zimo z AMZS

Na Vransko po znanje, z aplikacijo pa do stanja cest na dlani

V megli, ob sneženju se je tudi na rutinsko vsakdanjo pot treba odpraviti prej, bistvenega pomena pa je, da veste, kaj se dogaja na vaši poti. S prometno aplikacijo AMZS boste na zaslonu telefona lahko praktično kjerkoli in kadarkoli v realnem času preverili stanje na cestah. Tako si boste prihranili čas in ostali mobilni, dobesedno. Na spletni strani AMZS pa lahko dobite še ostale aktualne informacije o predpisani zimski opremi v evropskih državah, pa o prevoznosti določenih prelazov, kar je pozimi pogosto odvisno od vremenskega dogajanja. Na zimo se lahko temeljito pripravite tudi z vidika varne vožnje oziroma se naučite obvladovanja avtomobila na drseči površini z manj oprijema. Sploh, če še nikoli niste vozili po snegu. Na AMZS poligonu Varne vožnje na Vranskem boste na posebni površini, ki simulira podobne fizikalne zakonitosti kot veljajo na zvoženem snegu, nabirali izkušnje glede speljevanja, zaviranja in zavijanja. Lahko boste spoznali zakonitosti vožnje pri pogonu na prednji kolesi, zadnji kolesi ali pa pri štirikolesnem pogonu. Inštruktorji vas bodo naučili tehnike stabilizacije avtomobila. Poseben program je namenjen tudi nočni vožnji.

Video: Zima je čas, ko veliko vozimo v temi ...

Kje najbolj drsi?

Suh sneg je prometu prijaznejši, “ledena deska” povzroči veliko težav, najbolj nevaren je črni led

Meteorolog Brane Gregorčič (ARSO) pojasnjuje, da so lastnosti snega odvisne od temperature. “Bolj kot je mraz, manjše so snežinke in bolj sipek je sneg. Pri temperaturah okoli 0 stopinj se snežinke sprijemajo med seboj, zato rastejo, na tleh pa lahko hitro nastane plast zvoženega snega oz. t.i. “ledena deska”. Slednja povzroča več težav v prometu kot pa suh sneg, ki se ne sprijema,” pove Gregorčič in doda, da je “prijemanje” snega na podlago odvisno predvsem od temperature tal in od intenzivnosti sneženja. “Na podhlajenih tleh se snežna odeja formira takoj, če pa je vetrovno, lahko nastajajo tudi zameti. Če so tla razmeroma topla, sneg pa pada zelo intenzivno, nastane že prej opisana plast zvoženega in sprijetega snega, ki se obnaša podobno kot ledena podlaga. Opisani sta obe skrajnosti, a v življenju se seveda srečujemo tudi s paleto vmesnih možnosti,” pestre zimske scenarije predstavi meteorolog. Najbolj nevarna pa je cesta, kadar jo prekrije tista najhujša oblika poledice, tako imenovani črni led. Brane Gregorčič opozori, da je dovolj že neznatna količina padavin: “Če pustimo ob strani nastanek poledice ob jasnih nočeh na izpostavljenih delih cestišč (mostovi, nadvozi, izpostavljeni ovinki …), nastane tista najhujša poledica (v angl. “black ice”) takrat, ko dežuje pri negativni temperaturi podlage oz. ceste. To so situacije, ki so na prehodu iz celinskega dela Slovenije proti mediteranskemu razmeroma pogoste, isti pojav pa imenujemo tudi žled. A žled povzroča resno škodo na gozdovih in daljnovodih šele, ko doseže debelino vsaj 5 mm ali več, poledica pa je lahko zelo nevarna že pri neznatnih količinah padavin (tudi pod 1 mm oziroma litrom na kvadratni meter).”

"Prijemanje” snega na podlago odvisno predvsem od temperature tal in od intenzivnosti sneženja.

Največji zimski nevarnosti

Slaba vidljivost in meglena past, v kateri se veriži pločevina

Pozimi največ tveganja za hude prometne nesreče predstavlja zmanjšana vidljivost, predvsem zaradi megle ali kombinacije padavin in vetra. Pri močnem sneženju se prometni tokovi gibljejo počasneje, zato so posledice nesreč največkrat manj usodne. Veliko bolj nevarno pa je v megli ob sicer kopni cesti, sploh, ker vozniki pogosto vozijo prehitro. Pri ARSO kot posebno težavo predstavljajo hitre spremembe gostote megle, oz. t.i. meglene pasove. “Ko voznik zapelje v gosto meglo, ponavadi močneje zavre, saj se ustraši dejstva, da pred sabo nič več ne vidi. Ker pa je reakcija od vodnika do voznika različno intenzivna, lahko pride do zelo obsežnih in nevarnih verižnih trčenj kot posledice meglene pasti in neupoštevanja prilagoditve hitrosti. Dve najbolj množični nesreči na slovenskih avtocestah, pri Višnji gori in na primorski avtocesti, sta se zgodili zaradi neprilagojene hitrosti ob zmanjšani vidljivosti zaradi megle.

Spomnimo: če vidite le 50 metrov pred seboj, ne smete voziti hitreje kot 50 km/h. V Nemčiji denimo zagovarjajo načelo polovične hitrosti, kar pomeni, če vidite 100 metrov daleč, naj bo hitrost 50 km/h. Ne pozabite na varnostno razdaljo. Za večjo vidnost je treba pri gosti megli z vidljivostjo manj kot 50 metrov prižgati tudi zadnjo meglenko. Predvsem pa še enkrat poudarjamo: pazite na varnostno razdaljo in zmanjšajte hitrost.

Najbolj nevarna pa je cesta, kadar jo prekrije tista najhujša oblika poledice, tako imenovani črni led. Brane Gregorčič opozori, da je dovolj že neznatna količina padavin: “Če pustimo ob strani nastanek poledice ob jasnih nočeh na izpostavljenih delih cestišč (mostovi, nadvozi, izpostavljeni ovinki …), nastane tista najhujša poledica (v angl. “black ice”) takrat, ko dežuje pri negativni temperaturi podlage oz. ceste." Poledica pa lahko nastane in je zelo nevarna že pri neznatnih količinah padavin (tudi pod 1 mm oziroma litrom na kvadratni meter).

Jure Gregorčič

Jure Gregorčič

Novinar - urednik Motorevije

Nazaj