Pripravljeni na prihodnost? Zaupate čipom in procesorjem?

Reportaže

Testiranje odzivov na avtonomno vožnjo v projektu BRAVE


AMZS center varne vožnje Vransko je bil v začetku marca v znamenju najsodobnejših tehnologij, preskušanja asistenčnih sistemov in avtonomne vožnje; AMZS je s testiranji odzivov udeležencev dodal prve kamenčke v mozaik mednarodnega projekta BRAVE, ki raziskuje avtonomno vožnjo.

Kot smo v Motoreviji že pisali, je naloga AMZS kot partnerja projekta BRAVE testiranje odzivov udeležencev v prometu na delovanje sodobnih asistenčnih sistemov oziroma varnostnih pripomočkov, ki so že na voljo v avtomobilih in ki zagotavljajo določene elemente avtonomne vožnje. Pri tem je AMZS zanimalo predvsem mnenje anketirancev oziroma njihovi občutki, doživetja in opažanja pred in po preskusu na poligonu AMZS centra varne vožnje na Vranskem; z odgovori si bomo deležniki projekta ustvarili natančno sliko o trenutni tehnični ravni asistenčnih sistemov, pa tudi o percepciji, sprejemljivosti in psiholoških vidikih tehnologij za avtonomno vožnjo.

VW arteon z radarjem sredi maske hladilnika

Za testiranje smo uporabili dva Volkswagnova limuzinska kupeja arteona, opremljena z najbogatejšim paketom varnostnih pripomočkov – tudi z radarskim tempomatom oziroma sistemom za samodejno ohranjanje varnostne razdalje. S tem varnostnim pripomočkom zna arteon samodejno slediti avtomobilu pred njim, samodejno zavreti (tudi do popolne zaustavitve) pred oviro in tudi samodejno pospešiti do nastavljene hitrosti, če je pot pred njim prosta. Opisane zmogljivosti so ena od ključnih funkcionalnosti avtonom ne vožnje, saj na ta način avto sledi prometnemu toku in se zna zaustaviti pred oviro. S tehničnega vidika je za takšno funkcionalnost nujen nabor zmogljivih tipal – med temi je najpomembnejši radar, ki se pri arteonu nahaja pod steklenim pokrovom znaka VW na sredini maske hladilnika.

AMZS test v projektu BRAVE

AMZS center varne vožnje Vransko
48 anketirancev
2 avtomobila
2 različna testa

Foto: Test #BRAVE zaupanja v AMZS centru varne vožnje Vransko

Dva scenarija s slovenskih cest

V treh dneh smo z vsakim od udeležencev izpeljali en test, zasnovan po realnem scenariju s slovenskih cest. Prvi test smo zasnovali tako, da je eden od arteonov z vključenim radarskim tempomatom sledil drugemu s hitrostjo 80 km/h po ravnini in prek prevoja na južnem delu AMZS poligona, takšno konfiguracijo in topografijo cest pa pogosto srečamo na naših cestah. Zaradi vzpona in prevoja je drugi avto izgubil stik s spredaj vozečim in samodejno pospešil, za prevojem pa je sledilo presenečenje – prvi avto je začel močno zavirati, na kar se je moral s samodejnim zaviranjem odločno odzvati tudi drugi avto. Udeleženci testa, ki so sedeli ob testnem vozniku, scenarija seveda niso poznali, zato je takšen potek dogajanja povzročil presenečenje in celo šok – še zlasti zato, ker sta testna voznika udeležencem prej povedala, da avto vozi sam, brez vpliva voznika.

Velja zapisati, da je v vseh testih avto zanesljivo in učinkovito zavrl sam – in s tem vsakič preprečil morebiten trk v zadek spredaj vozečega avtomobila.

Tudi drugi test je predstavljal pogost scenarij s slovenskih avtocest; tudi na tem testu je eden od arteonov samodejno sledil avtu pred seboj, le da se je na sredini ravnine med oba avtomobila nepričakovano in zelo blizu vrinil tretji avto, ki je začel zavirati.
Takšno “izsiljevanje” je pogosto na naših avtocestah, za asistenčne sisteme pa predstavlja precejšen izziv, saj mora radarsko tipalo hitro zaznati oviro pred seboj in odločno tudi samodejno poseči v zavorni sistem avtomobila. Tudi pri tem testu anketiranci na sovozniškem sedežu niso vedeli, kaj jih čaka in tudi pri tem testu jih je nenaden samodejni manever avtomobila presenetil. 

48 udeležencev

Pri testu v AMZS centru varne vožnje Vransko, ki je potekal od 4. do 6. marca, je sodelovalo 48 anketirancev, ki smo jih k testu povabili prek Motorevije in drugih kanalov obveščanja; testa se je udeležilo 12 žensk in 36 moških, starih od 27 do 67 let. V povprečju so imeli udeleženci 26 let vozniških izkušenj, 22 se jih je že srečalo z nekaterimi sodobnimi asistenčnimi sistemi (kakršna sta na primer radarski tempomat ali sistem za preprečevanje zapustitve voznega pasu), ostali takšnih izkušenj pred testom še niso imeli.

Vprašanja pred – in po testu

Udeleženci testa oziroma anketiranci so morali odgovoriti na kar nekaj skrbno pripravljenih vprašanj; prvega od vprašalnikov so dobili že ob prihodu na Vransko, drugega so rešili po krajši spoznavni vožnji po poligonu, najobsežnejšega pa po končanih testiranjih. Vprašanja so segala vse od vozniških navad in izkušenj do zaupanja v tehnologijo, vtisov in ocene delovanja ter zanesljivosti asistenčnih sistemov.
Zbrani in obdelani odgovori so po končanem testu odpotovali k partnerjem projekta BRAVE, ki bodo v svojem okolju začeli izvajati še številne druge teste in raziskave. Projekt BRAVE bo potekal do pomladi 2020, z dobljenimi rezultati raziskave pa želijo raziskovalci dobiti odgovore na vrsto odprtih vprašanj s področja avtonomne vožnje.

Vaše mnenje ...

Vaše mnenje nam je pomembno.

Ali bi ta hip zaupali samovozečemu avtomobilu?

Da, tehnologija bo naredila manj napak kot človeški voznik.

29 %

Ne, sobivanje med človekom in robotom na cesti še ni mogoče.

22 %

Morda, če bi prej lahko v varnem okolju preizkusil(a) tehnologijo.

49 %

Skupaj odgovorov: 94

 

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Nazaj