Baron Codelli in njegov benz

Reportaže

120 let avtomobila v Sloveniji


Lansko jesen je minilo natanko 120 let, odkar je v Ljubljano – in tudi na ozemlje današnje Slovenije – pripeljal prvi avtomobil. O tem prelomnem dogodku sta 16. novembra 1898 pisala oba vodilna ljubljanska časopisa s konca devetnajstega stoletja – Slovenski narod in Laibacher Zeitung.

Baron Anton Codelli je s tem postal prvi avtomobilist v Ljubljani, ne pa tudi prvi voznik sodobnega prometnega sredstva. Kočijam, vozovom in drugim tradicionalnim vozilom se je namreč že veliko pred tem pridružilo kolo. Prvi v virih omenjeni ljubljanski kolesar se je 15. novembra 1869 peljal po Lattermanovem drevoredu v današnjem parku Tivoli. Oktobra 1844 se je v Ljubljani pojavil prvi omnibus, predhodnik tramvaja, ki je po ljubljanskih ulicah začel voziti leta 1901. Seveda pa ne pozabimo železnice, ki je sredi devetnajstega stoletja slovenske kraje za vedno povezala s svetom.

Avtomobil je seveda med Slovenci takoj pridobil veliko navdušencev in kmalu so se pojavile potrebe po sprejemu prvih prometnih predpisov. To se je v deželi Kranjski zgodilo leta 1906.

Devetnajst avtomobilov

Do leta 1909 je na Kranjsko prišlo devetnajst avtomobilov in njihovi lastniki so se 16. julija 1909 povezali v Kranjski avtomobilni klub, prvi avtomobilski klub na pretežno slovenskem ozemlju. Že leta 1900 je bil v Gradcu sicer ustanovljen Štajerski avtomobilski klub, a je članstvo v glavnem izhajalo iz nemškega dela dežele. Klub je postal takoj dejaven pri reševanju prometnih težav, veliko časa pa je bilo namenjenega tudi druženju, izmenjevanju izkušenj in organizaciji avtomobilskih prireditev. Avgusta 1910 so se člani kluba prvič odpeljali na skupinski izlet, najbolj odmevno pa je bilo sodelovanje na mednarodnih vožnjah Alpenfahrt v letih 1911 in 1912. V tiste čase segajo tudi zametki proizvodnje avtomobilov v Sloveniji. V glavnem je šlo za kolarske delavnice, ki so na tovarniških šasijah izdelovale karoserije iz kombinacije lesa in pločevine.

Zgodovine avtomobilizma v Sloveniji ni brez omembe Janeza Puha, ki je konec devetnajstega stoletja v Gradcu ustanovil tovarno koles Puch, v kateri je kmalu začel izdelovati tudi motocikle in avtomobile.

V obdobju med obema vojnama se je pri nas precej povečala ponudba uvoženih avtomobilov, v porastu pa je bila tudi domača dejavnost. Inženir Stanko Bloudek, ki je v Ljubljani izdeloval avtobuse, se je denimo preskušal tudi v izdelavi osebnih avtomobilov. Število avtomobilov je tako v Sloveniji do leta 1929 naraslo na skoraj 1900, do začetka druge svetovne vojne pa na dobrih 2500.

Odmevni dirki na Ljubelj v letih 1926 in 1927, v tridesetih letih pa je bila čez Slovenijo s postankom v Ljubljani speljana celo ena od tras rallyja Monte Carlo.

Vožnja po desni

Po prvi svetovni vojni se je hitro obnovila dejavnost avtomobilskega kluba, ki je bil vključen v skupni avtomobilski klub Kraljevine Jugoslavije in je prvič dobil tudi svoje glasilo. Športna dejavnost se je nadaljevala s prvo dirko na vrhniški klanec leta 1924 in odmevnima dirkama na Ljubelj v letih 1926 in 1927, v tridesetih letih pa je bila čez Slovenijo s postankom v Ljubljani speljana celo ena od tras rallyja Monte Carlo. Pestro je bilo tudi športno udejstvovanja slovenskih motociklistov. Kmalu so se poenotili tudi državni prometni predpisi in tako so začeli 1. januarja 1925 voziti po desni strani ceste, 1. januarja 1928 pa so avtomobili dobili tudi prve enotne registrske tablice.

Druga svetovna vojna je pomenila korenit prelom. Med vojno je dejavnost avtomobilistov povsem usahnila, po njej pa je bila zasnovana na povsem novih izhodiščih. Avtomobilov je bilo v začetku malo in še ti so bili pretežno v klubski lasti, zato se je moral vsak, ki je hotel voziti, včlaniti v eno od avtomobilskih društev. V okviru klubov in po letu 1949 tudi AMZS kot združenju klubov se je razvijala tudi športna dejavnost, ki je botrovala številnim odmevnim športnim prireditvam.

Prva motoristična dirka

Prva dirka z motorji na ozemlju Slovenije (in tudi na ozemlju takratne Kraljevine SHS) je bila konec avgusta 1920 na cesti med Podlipo in Smrečjem pri Vrhniki. Na dirki je nastopilo 21 tekmovalcev, trije motoristi so se na dirko pripeljali tudi iz Zagreba 

Udeleženci rallyja Monte Carlo pred Kazino v Ljubljani, kjer je bil tudi sedež avtomobilskega kluba.

Množična motorizacija

Zadeve so se začele spreminjati leta 1960, ko so začeli v Kragujevcu izdelovati prve fičke. Koprski Tomos je v začetku šestdesetih let na slovenski trg pripeljal spačke, novomeški IMV z utečeno proizvodnjo kombijev pa je leta 1969 začel najprej licenčno izdelovati austine, potem pa renaulte, med katerimi se je uveljavil predvsem renault 4 oziroma katrca, pozneje pa renault 5 in clio.

S ponudbo se je počasi povečevalo tudi število avtomobilov v zasebni lasti in do srede sedemdesetih let jih je bilo pri nas že več kot 350.000. 

Proizvodnja katrc v Novem mestu (foto: Revoz)

 

Veliko zanimanja za prvi avto

Benz velo comfortable, s katerim se je pripeljal baron Anton Codelli, je v Ljubljani vzbudil kar precej zanimanja, a ne dovolj, da bi si v časopisih prislužil več kot samo kratko omembo. Osrednji ljubljanski dnevnik Slovenski narod je bil denimo precej skop z informacijami o prelomnem dogodku:

Prvi avtomobil se je včeraj pojavil v Ljubljani in pripravil največjo senzacijo. Paglavci so se kar trumoma podili za njim. Avtomobil je last barona Codellija, kateri se je ž njim pripeljal z Dunaja.

Nič bolje ni bilo niti v drugih časopisih.

Ključne letnice slovenske avtomobilske zgodovine

1869 v Ljubljani se pojavi prvo kolo
1898 Baron Anton Codelli se v Ljubljano pripelje s prvim avtomobilom
1899 Janez Puh ustanovi tovarno koles v Gradcu, kjer pozneje začne izdelovati tudi motocikle in avtomobile
1900 Ustanovitev Štajerskega avtomobilskega kluba v Gradcu
1901 Ljubljana dobi tramvaj
1904 Friderik Born iz Tržiča dobi koncesijo za prevoz potnikov z avtomobilom med Kranjem in Tržičem
1906 Na Kranjskem začnejo veljati prvi uradna prometni predpisi
1909 Ustanovitev Kranjskega avtomobilnega kluba, prvega avtomobilskega kluba v deželi s pretežno slovenskim prebivalstvom.
1911 V Ljubljani začne voziti taksi
1912 V Ljubljani gostijo udeležence največjega rallyja Avstro-Ogrske Alpenfahrta, ki slovensko ozemlje prečka tudi leto pred tem in dve leti po tem
1914 Pred izbruhom prve svetovne vojne je na Kranjskem in slovenskem Štajerskem registriranih več kot 170 avtomobilov in 190 motornih koles
1924 Na vrhniškem klancu poteka prva avtomobilska dirka po prvi svetovni vojni pri nas
1925 Na ozemlju današnje Slovenije (z izjemo pokrajin v Italiji) so začeli voziti po desni strani ceste
1926 Organizacija prve odmevne dirke na Ljubeljski prelaz
1928 V Kraljevini Jugoslaviji uvedejo prve poenotene registrske tablice za vozila
1938 Slovensko ozemlje in Ljubljano prvič prečka rallya Monte Carlo
1940 V Ljubljani izvedejo prvi vozniški tečaj za ženske
1948 V Ljubljani ustanovijo Avto-moto zvezo AMZS
1960 V Kragujevcu izdelajo prve fičke
1959 AMZS uvede službo Pomoč-informacije za pomoč voznikom na cesti
1973 V Novem mestu izdelajo prvi licenčni renault
1975 V Sloveniji je registriranih več kot 350.000 avtomobilov

Matija Janežič

Nazaj