Zdravje: Nevaren kašelj - za volanom

Zdravje

Vožnja in zdravila


Včasih nam psihofizične sposobnosti okrni bolezen in zdravila nam lahko zelo pomagajo. Vedno pa se moramo zavedati tudi morebitnega neželenega vpliva, ki ga lahko imajo na vožnjo. Nacionalni koordinator za farmacevtsko skrb "Vprašajte o svojem zdravilu" pri Lekarniški zbornici Slovenije Bojan Madjar, mag. farm., spec. iz Pomurskih lekarn zato svetuje, da smo pozorni ob začetku jemanja vsakega novega zdravila.

Med neželenimi vplivi, ki jih imajo lahko zdravila, so omotica, zaspanost in zmanjšanje pozornosti. Vplivajo lahko na sposobnost zaznavanja okolja, odločanja in hitrost odzivanja. Za nekatera so raziskave pokazale, da povečajo tudi tveganje za povzročitev prometne nesreče.

Zato ob jemanju zdravil, ki vplivajo na psihofizične sposobnosti, velja bodisi popolna prepoved vožnje (na ovojnini so označena s polnim trikotnikom v rdeči barvi), ali pa je prepoved relativna (prazen trikotnik v barvi besedila). Če zdravila povzročajo psihofizično odvisnost (opioidi z močnejšim učinkom), imajo na zunanji ovojnini poleg rdečega trikotnika še dodatni znak § (paragraf). Pri teh zdravilih je pozornost potrebna tudi ob nenadni prekinitvi njihovega jemanja.

Da število voznikov, ki jemlje taka zdravila ni zanemarljivo, med drugim nakazuje ameriška raziskava, ki je zajela okoli 7500 voznikov. Raziskava je odkrila, da je v zadnjih dneh pred izpolnjevanjem vprašalnika enega od zdravil z morebitnim tveganjem na vožnjo vzela kar okoli petina voznikov (največkrat pomirjevala ali narkotike). Slovenski podatki objavljeni v zgibanki "Vozite? Preverite, katera zdravila jemljete," pa so izpostavili podatek, da je v letu 2017 šestina prebivalcev Slovenije, starih 65 let ali več, prejela vsaj eno zdravilo na recept, ki lahko vpliva na psihofizične sposobnosti.

Tudi če ni trikotnika

Zavedati se moramo tudi možnosti, da do nepredvidenih učinkov pride zaradi medsebojnega učinkovanja zdravil. "Podobni učinki se lahko seštevajo. Če na primer vzamemo protibolečinsko zdravilo, nekaj za zdravljenje alergije in morda še antidepresiv, se zaspanost lahko precej poveča. Po drugi strani pa lahko eno zdravilo vpliva na presnovo drugega, da se na primer ne izloča tako hitro in deluje dlje," razlaga sogovornik.

Dodatna pozornost je potrebna pri starejših voznikih, saj se namreč tudi s starostjo sposobnost presnove zdravila in s tem tudi njegov učinek spremeni. Dodatnemu tveganju se izpostavimo, če zdravil ne jemljemo v skladu z navodili, če na primer zdravila jemljemo v večjem odmerku od priporočenega, če ga vzamemo prepogosto ali ob drugačnem času, in še prav posebno, če ob tem uživamo tudi alkohol, ki že sam po sebi pomeni tveganje.

"Tudi zdravila za nekatere kronične bolezni, ki nimajo trikotnika, lahko vplivajo na sposobnost vožnje, če na primer na hitro znižajo krvni tlak ali pa krvni sladkor (ob prevelikem odmerku). Še posebno ob začetku jemanja je treba učinke skrbno spremljati, saj lahko pride do omotice in slabega počutja," še pove Bojan Madjar.

Rastlinski pripravki in prehranska dopolnila

Poleg tega svetuje, da smo pozorni še na učinke rastlinskih zdravil in pripravkov ter prehranskih dopolnil. Opozarja, da so zlasti učinkovine v slednjih slabše nadzorovane. Kot primer navede melatonin (hormon, ki v telesu predvsem nastaja ponoči in pomaga pri spanju), ki se v nekaterih evropskih državah prodaja tudi v obliki prehranskih dopolnil. Vendar na teh dopolnilih opozorila ni, čeprav lahko vsebujejo kar velik odmerek. "V Franciji so v enem letu zbrali skoraj 100 primerov neželenih učinkov. Zaznali so naslednje neželene učinke: glavobol, omotico, zaspanost, nočne more, razdražljivost, tremor, migreno, slabost, bruhanje in trebušno bolečino."  Kot še poudarja sogovornik, pa so še posebno tvegani nakupi iz nepreverjenih virov prek spleta.

Med zdravilnimi rastlinami izpostavi baldrijan ali zdravilno špajko. "Gre za zdravila rastlinskega izvora brez recepta, ki jih uporabljamo pri stresu, živčni napetosti, nemiru, razdražljivosti ali pri nespečnosti in tudi lahko vpliva na sposobnost vožnje, ker ima uspavalni učinek." Ta zdravila sicer na ovojnini nimajo opozorilnega trikotnika.

Vpliv na vozniške sposobnosti imajo torej lahko tudi zdravila, ki jih v lekarni kupimo brez recepta. Med njimi farmacevt izpostavi zdravila proti potovalni bolezni (imajo trikotnik), pa tudi nekatera zdravila za zdravljenje alergij (ki trikotnika nimajo). "Zdravila proti alergijam, ki jih dobite z receptom ali manjša pakiranja tudi brez recepta, zaspanost povzročajo v manjši meri, ne toliko kot starejša zdravila, ampak nekoliko pa vendarle. Večina ljudi ob jemanju ugotavlja, da niso zaspani, izjemoma pa se pritožijo nad zaspanostjo, zato jim svetujemo, da jih vzamejo zvečer, ker sicer morda ne morejo niti delati," razloži sogovornik.

Vaše mnenje nam je pomembno.

Vas moti kašelj med vožnjo?

V sezoni prehladov

V sezoni gripe in prehladov številni posegajo po zdravilih za lajšanje simptomov le-teh. Bojan Madjar nas sicer pomiri, da pri tovrstnih zdravilih tveganj večinoma ni. Ker ta zdravila simptome olajšajo, je vožnja z njimi celo lažja, a seveda je bolje, če si ob bolezni privoščimo počitek.

Vseeno pa moramo vedeti, da na vozniško sposobnost vplivajo zdravila za zdravljenje suhega, dražečega kašlja (antitusiki), ki delujejo na možgansko središče za kašelj.

Nekoliko večja previdnost je potrebna tudi ob uporabi protibolečinskih zdravil, ki se pojavljajo v kombinaciji s kofeinom, efedrinom in njegovimi derivati in so prav tako dosegljiva brez recepta v lekarni. Omenjene učinkovine delujejo poživljajoče (kar se lahko odrazi z nemirom in poslabšano koordinacijo) in prikrijejo znake utrujenosti. Utrujenost pa se lahko nenadoma ponovno pojavi in tako tudi nenadna zaspanost za volanom.

Neželeni vplivi zdravil na vožnjo

Bojan Madjar, mag. farm., spec., iz Pomurskih lekarn, nacionalni koordinator za farmacevtsko skrb "Vprašajte o svojem zdravilu" pri Lekarniški zbornici Slovenije (Fotografija U. Brejc)

 

  • zmanjšana pozornost
  • zaspanost
  • upočasnjena hitrost odziva ali slab nadzor nad dogajanjem
  • vrtoglavica
  • motnje vida, sluha
  • slabost
  • nenadna agresivnost

Prepoved vožnje

Med zdravili, za katera velja popolna ali relativna prepoved vožnje, so:

  • zdravila za zdravljenje močne bolečine (opioidni analgetiki, narkotični analgetiki). Lahko povzročijo omotičnost ali močno nihanje razpoloženja, spremenijo reakcijske sposobnosti in zožijo zenici. Ob njihovi uporabi velja absolutna prepoved upravljanja vozil in strojev,
  • zdravila za zdravljenje nespečnosti (uspavala in pomirjevala): nekatera uspavala in pomirjevala delujejo še naslednji dan, kar je odvisno od hitrosti njihovega izločanja iz telesa,
  • zdravila za izboljšanje razpoloženja pri depresiji (antidepresivi). Strokovnjaki svetujejo previdnost, predvsem ob začetku jemanja, v nadaljevanju pa praviloma ni težav. Ob njihovem jemanju je vožnja bolj varna, kot če bi bila motnja nezdravljena,
  • zdravila za zdravljenje psihičnih motenj, zlasti shizofrenije (antipsihotiki),
  • zdravila, ki zmanjšajo občutek strahu in vznemirjenosti (anksiolitiki), ki jih pogosto uporabljajo tudi kot uspavala,
  • zdravila za preprečevanje epileptičnih napadov sicer omogočajo bolnikom, da lahko vozijo, vendar imajo lahko tudi neželene učinke. Zdravila za zdravljenje zasvojenosti lahko povzročijo zaspanost, utrujenost, omotico, zmanjšano pozornost in nenadno znižanje krvnega tlaka,
  • zdravila za zdravljenje migrenskih glavobolov,
  • zdravila za zdravljenje suhega, dražečega kašlja (antitusiki),
  • zdravila proti slabosti in potovalni slabosti,
  • zdravila proti močni mišični napetosti (mišični relaksansi z osrednjim delovanjem): delujejo pomirjajoče, pri dolgotrajni uporabi pa oslabi tudi mišična moč okončin,
  • nekatera druga zdravila z delovanjem na osrednje živčevje za zdravljenje demence, Parkinsonove bolezni, vrtoglavice.

Kaj lahko naredimo?

Pri uporabi zdravil, kjer je upravljanje z vozili povsem prepovedano, je pred vožnjo treba počakati toliko časa, da se učinkovina in njeni presnovki izločijo iz telesa. "Pomembno je torej tudi, kdaj ljudje zdravila vzamejo. Uspavalo je v telesu osem ur. Če ga vzamejo ob treh ponoči in se ob osmih zjutraj usedejo za volan, pa to ni osem ur in tu se lahko pojavijo težave," opozarja Bojan Madjar.

Tudi zdravila z relativno prepovedjo zelo različno vplivajo na posameznika, kar velja tudi za sposobnost vožnje. Zaspanost in pomirjajoči učinki zdravila so pogosto zelo močno izraženi na začetku jemanja, sčasoma pa za bolnika niso več moteči. "Včasih je torej dovolj že, da počakamo teden ali dva in potem neželeni učinki izzvenijo."

Če dobro poznamo vpliv zdravila, ki ga jemljemo, na sposobnost upravljanja vozil, lahko njegovo jemanje ali način vožnje temu tudi nekoliko prilagodimo. Bojan Madjar svetuje, da na morebitne neželene učinke opozorimo svojega zdravnika, ki lahko morda prilagodi odmerek zdravila, zdravilo zamenja ali pa se težave rešijo z drugačnim režimom jemanja. Kadar oseba jemlje več zdravil, jo lahko zdravnik napoti tudi k farmacevtu-svetovalcu, ki lahko svetuje nekatere prilagoditve.

Kaj pravi zakonodaja?

Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP-UPB2) v 106. členu določa, da voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu, če je pod vplivom psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo. Kazen za tako vožnjo je najmanj 1200 evrov in 18 kazenskih točk.

Nazaj