#Video: Šest stopenj avtonomne vožnje

Tehnika

Strma pot do (avtomatizirane) prihodnosti


Avtonomna vožnja že dolgo ni več plod sanj futuristov, pač pa resen načrt številnih, ki se tako ali drugače ukvarjajo s prometom. Čeprav se ideje, zasnove in rešitve s področja avtonomne vožnje med seboj zelo razlikujejo, pa imajo vsaj en skupen imenovalec: dogovorjeno terminologijo in sistem klasificiranja avtonomnih tehnoloških rešitev, ki so razdeljene v šest stopenj – od ničelne, ki pomeni vozilo brez kakršnekoli avtomatizacije, do pete stopnje, ki pomeni popolno avtomatizacijo vozila.

Skoraj ne mine teden (ali celo dan), ko v svetu avtomobilizma ne bi slišali kakšne nove novice ali dosežka s področja avtonomne vožnje. Trditev, rezultatov, napovedi in obljub je že toliko, da se je med njimi težko znajti; tudi zaradi površnih in senzacionalističnih medijev nepozoren bralec kaj hitro dobi vtis, da nekje avti že kar sami, brez voznikov ali celo volanskih obročev prevažajo svoje pot nike po cestah. V dobi lažnih novic je treba tudi avtomobilistične – in še zlasti o avtonomni vožnji – novice prebirati z zrnom soli, kar pa je zaradi sila različne terminologije in zelo tehničnega izrazoslovja pogosto težko.

Prav zato je dogovorjeni sistem klasificiranja avtonomnih vozil v šest stopenj oziroma razredov tako koristen; tudi laiki lahko dokaj enostavno vidijo in ocenijo, kaj zna in zmore posamezen avto oziroma predstavljena rešitev. Sistem šestih stopenj avtonom ne vožnje z oznako J3016 so predlagali pri mednarodnem združenju avtomobilskih inženirjev SAE (Society of Automobile Engineers), namenjen pa je tako avtomobilskim izdelovalcem in dobaviteljem tehnologije kot predlagateljem zakonov, poltikom in drugim deležnikom, ki se ukvarjajo z avtonomno vožnjo.
Katere so torej stopnje avtonomne vožnje? Kot lahko vidimo iz klasifikacije, tudi najsodobnejši avtomobili, ki jih danes že lahko srečamo na slovenskih cestah, ne sežeje višje od 2. stopnje. Tudi Audijeva limuzina A8 najnovejše generacije z vgrajenim sistemom AI traffic jam assist (z vključenim laserskim čitalnikom LIDAR), ki edina spada v 3. stopnjo avtomatizacije, pri nas pade nazaj v 2. stopnjo, ker sistem na slovenskih cestah (še) ne deluje – razlog tiči v nepopolnih digitalnih kartah slovenskih cest. Prav zato so se nekateri avtomobilski izdelovalci vključili v pripravo digitalnih kart – nemški avtomobilski izdelovalci so kupili nekdanje Nokiino podjetje za izdelavo digitalnih zemljevidov Here.

Različno veliki in težki koraki

Prehod iz druge v tretjo stopnjo avtonomne vožnje je po besedah strokovnjakov najtežji; predvideva namreč prelaganje odgovornosti za sprem ljanje dogajanja na cestah z voznika na tehnični sistem vozila.

Ničelna stopnja – brez avtomatizacije

Sistemske zmogljivosti: ničelne.
Vključenost voznika: voznik ima nadzor nad pospeševanjem, zaviranjem, zavijanjem in vožnjo v prometu:
Primer: vsi starejši avtomobili in tudi marsikateri nov avto brez asistenčnih sistemov.

1. stopnja – vozniški pripomočki

Sistemske zmogljivosti: v določenih razmerah in pod določenimi pogoji avto sam nadzira hitrost ali zavija, a nikoli sočasno.
Vključenost voznika: voznik upravlja z vsemi ostalimi funkcijami avtomobila in je v celoti odgovoren za spremljanje prometa in prevzem funkcij, če asistenčni sistemi odpovejo.
Primer: aktivni oziroma radarski tempomat, sistem za samodejno parkiranje (ki deluje le na volanski mehanizem).

2. stopnja – delna avtomatizacija

Sistemske zmogljivosti: v določenih razmerah in pod določenimi pogoji avto sam pospešuje, zavira in zavija.
Vključenost voznika: voznik izvaja nekatere manevre vožnje – se odziva na semaforje, menja vozni pas in opazuje ter se odziva na promet. Redno mora poprijeti za volanski obroč in s tem potrditi, da aktivno sodeluje pri vožnji.
Primer: združeni sistemi za ohranjanje smeri vožnje na voznem pasu oziroma za preprečevanje zapustitve voznega pasu in sistemi za sledenje vozilu pred seboj, na primer radarski tempomat. Takšne sisteme ponujajo nekateri avtomobilski izdelovalci – Audi traffic assist, Mercedes distronic, Volvo pilot assit, Tesla autopilot.

3. stopnja: pogojna avtomatizacija

Sistemske zmogljivosti: v določenih razmerah in pod določenimi pogoji avto sam opravi večino vozniških fukcij, tudi pozorno sprem ljanje okolice. Voznika opozori na nevarnost le ob določenih okoliščinah, v katerih ne more ali ne zna pravilno reagirati.
Vključenost voznika: voznik mora biti vseskozi pripravljen, da prevzame nadzor nad vožnjo.
Primer: Audijev sistem AI traffic jam pilot, ki samostojno sledi (počasnemu) prometnemu toku na avtocestah do hitrosti 60 km/h.

4. stopnja: visoka avtomatizacija

Sistemske zmogljivosti: avto lahko vozi popolnoma sam brez sodelovanja voznika, a le pod določenimi pogoji – na primer na določeni vrsti ceste ali v določenem geografskem območju.
Vključenost voznika: na določenem območju in v določenih vozilih človek kot voznik ni potreben. Nekatera vozila bodo omogočala dvojnost upravljanja; v določenih okoliščinah bo imel nadzor voznik, v določenih pa se bo lahko presedel na zadnji sedež in vožnjo prepustil avtomobilu.
Primer: delujočih vozil 4. stopnje avtomatizacije še ni – najbližje mu je bil Googlov prototip vozila brez volanskega obroča in pedal, ki je vozil sam do hitrosti 40 km/h, a so ga umaknili s testnih prog.

5. stopnja: popolna avtomatizacija

Sistemske zmogljivosti: avto lahko vozi popolnoma sam na kakršnikoli cesti in v vseh razmerah ter okoliščinah – enako dobro kot človek.
Vključenost voznika: ni potrebna, razen vnos želenega cilja vožnje.
Primer: takšnega avtomobila – tudi ne v prototipni obliki – še ni na cestah.

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Nazaj