Supertest: hyundai ioniq 1,6 GDI PHEV premium - 2. del

Test

Upravljanje z energijo: 4000 kilometrov s povprečno porabo pod štirimi litri na 100 km


4000 prevoženih kilometrov, povprečna poraba goriva 3,9 l/100 km; prvi mesec dni obljublja zanimivo nadaljevanje našega druženja s supertestnim priključnim ioniqom …

Ena daljše popotovanje, vsakodnevna vožnja v službo in nazaj ter veliko vmesnih kratkih voženj je kar verodostojen prerez značilnih slovenskih mesečnih vozniških navad, zato je energetska bilanca ioniqa po prvem mesecu dni kar pomenljiva. S povprečno mesečno porabo goriva 3,9 l/100 km je ioniq izpolnil svoje obljube – še zlasti, če upoštevamo, da ioniqa v prvem mesecu nismo vozili prav nič namensko varčno. Tudi z električno energijo ga nismo polnili prav vsak dan – nekajkrat za to nismo imeli možnosti, nekajkrat pa zaradi vsakodnevnih opravkov nismo imeli časa za polnjenje. A to zagotovo velja tudi za povprečnega uporabnika takšnega avta – prednost hibridnega pogona je prav v tem, da se lahko z avtom vozimo tudi takrat, ko v njegovih akumulatorjih ni električne energije.

Vaše mnenje ...

Vaše mnenje nam je pomembno.

Kateri pogon oziroma rešitev pa je po vašem mnenju najbolj primerna kot energijsko učinkovita tehnologija prihodnosti?

Njegova navigacijska naprava samodejno išče polnilne postaje v naši okolici.

Samodejno poišče prosto vtičnico

Sicer pa z ioniqom ni težko načrtovati vožnje ali upravljati z njegovo energijo; njegova navigacijska naprava samodejno išče polnilne postaje v naši okolici (tiste seveda, ki so vnesene v njegov navigacijski sistem) in nas – če tako želimo – tudi vodi do njih. Še več; pregledno izrisan krog na digitalnem zemljevidu označuje doseg električne vožnje s preostalo električno energijo v akumulatorjih, tako da lahko vedno vidimo, do katerih polnilnih postaj se še lahko pripeljemo. Vseskozi lahko na armaturni plošči seveda razberemo tudi preostali doseg na električni ali na bencinski pogon, pa seveda tudi skupnega. Ioniqova armaturna plošča in zaslon multimedijske naprave ponujata še številne druge različne možnosti spremljanja naše vožnje; eden od izbirnikov na armaturni plošči nas vseskozi opozarja na način vožnje – prikazuje namreč, koliko odstotkov naše vožnje je bilo “ekonomične”, koliko “običajne” in koliko “agresivne”.

Prtljažnik je površinsko velik, a je dokaj plitek. Pod njim je sicer prostoren in predeljen predal, kamor lahko pospravimo napajalne kable – a je priročneje, če jih imamo spravljene le pod zadrževalno mrežico v prtljažniku.

Eko rezultat

Naš trenutni rezultat – 53 odstotkov od prvih 4000 kilometrov smo naredili “ekonomično”, 41 odstotkov “običajno” in 6 odstotkov “agresivno” – se bo v prihodnje zagotovo še spreminjal. V načrtu imamo kakšno daljšo pot, pa tudi kakšen bolj podroben preskus njegovih zmogljivosti in lastnosti. 

S ceste

Že v prejšnji številki Motorevije smo omenili, da smo z ioniqom že opravili eno daljšo vožnjo z večjimi hitrostnimi povprečji. Na tej poti nas je ioniq presenetil z razmeroma ugodno porabo goriva 4,99 l/100 km, kar je – glede na to, da smo skoraj 1000-kilometrsko pot prevozili predvsem na bencinski pogon – zelo dober rezultat. A potovalni računalnik je v mesecu dni zabeležil še številne druge vrednosti porabe goriva – od 0,9 l/100 km do 6,2 l/100 km.

Še nekaj opazk iz vozniške knjižice:

• z večjim deležem vožnje po avtocestah blizu največje dovoljene hitrosti je realen doseg na električni pogon približno 35 kilometrov, ko pa smo se ioniqom vozili pretežno po mestu, je doseg 40 kilometrov,

• ioniq ima na otip čvrsta prednja sedeža, ki pa se izkažeta za udobna tudi na daljših vožnjah,

• morda je ioniqova notranjost malce preveč sivo monotona, je pa avto zelo kakovostno sestavljen – doslej nismo zaslišali še nobenega “črička”,

vidljivost iz avta je zelo dobra; veliko steklenih površin kabini zagotavlja zračnost in svetlost,

• predeljeno steklo na položnih prtljažnih vratih se v slabem vremenu hitro umaže, ioniq pa nima zadnjega brisalnika,

• ioniq omogoča izbiro športnega voznega programa, kar naredimo s pomikom prestavne ročice v levo. Digitalni merilnik takrat zamenja grafiko (izriše se merilnik motornih vrtljajev), volanski mehanizem rahlo otrdi, pedal za plin pa postane odzivnejši. Športni program omogoča boljše zmogljivosti, saj bencinski motor vseskozi dela – ko želimo prehiteti, imamo moč obeh motorjev na voljo takoj. Smo pa hitro ugotovili, da hkratna uporaba športnega programa in tempomata ni najboljša ideja: v športnem programu bencinski motor dela vseskozi, le pri zaviranju ne. Torej se pri spustih po klancih ali odmiku noge s plina ne ugasne kot v običajnem načinu.

 

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Nazaj