Strategija 2.0

Uvodnik

Lani jeseni je Vlada republike Slovenije javnosti predstavila “strategijo na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Republiki Sloveniji”.


V lanski novembrski številki Motorevije smo zaradi preambicioznih načrtov podvomili v njihovo uresničitev. Zdaj je Vlada republike Slovenije predstavila še akcijski program za alternativna goriva v prometu, ki natančneje opredeljuje posamezne ukrepe, ki naj bi privedli do uresničevanja ciljev iz omenjene strategije.

Akcijski program je zadržal glavne predpostavke strategije: do leta 2030 naj bi bil delež prvič registriranih vozil na alternativni pogon že 81 odstotkov – 79 odstotkov naj bi bilo električnih avtomobilov, 2 odstotka pa avtomobilov na vodik.

Če pogledamo malce bližje v prihodnost, akcijski načrt vlade predvideva, da bo v letu 2020, torej čez slabi dve leti in pol, na slovenskih cestah 2100 priključnih hibridov, 3050 električnih avtov in 30 avtov, ki jih po poganjal vodik. Čeprav se te številke zdijo dosegljive, pa pomenijo velik preskok glede na današnjo sestavo voznega parka. Do konca lanskega leta se je na naših cestah vozilo 789 električnih avtov in 279 priključnih hibridov (in šest avtov, ki jih poganja vodik) – dve leti in pol pa je na avtomobilskem trgu malo časa.

Kako nas bo torej vlada spodbujala k nakupu električnih avtomobilov?

Vsaj do leta 2020 naj bi bile še na voljo subvencije in ugodni krediti za nakup električnih in hibridnih avtov prek Eko sklada, postopki za pridobitev subvencije naj bi bili poenostavljeni in hitrejši, subvencije naj bi bile na voljo tudi za testna vozila, še naprej bodo električna vozila oproščena plačila cestne takse, predvideno je znižanje bonitete za uporabo električnega ali hibridnega službenega vozila v zasebne namene, pravne osebe bodo lahko uveljavljale vstopni davek pri nakupu električnih avtov, električna vozila pa naj bi imela na voljo več ločenih parkirnih mest – kot primer pozitivne diskriminacije.

Do leta 2020 naj bi postavili 77 hitrih in 11 ultrahitrih električnih polnilnic, pa tudi 50 hitrih polnilnic v območju večstanovanjskih zgradb, spodbujali pa bodo tudi postavitev počasnih polnilnic pri zaposlovalcih za polnjenje električnih vozil za službene namene in za zaposlene med delovnim časom. Med ukrepi velja vsekakor omeniti tudi predlog novih (zelenih) registrskih označb za električna vozila, dovoljeno vožnjo električnih vozil po rumenih pasovih in v delih mesta, kjer je zdaj promet prepovedan.

Še vedno trdimo, da so načrti vlade za električno mobilnost zelo ambiciozni, a z nekaterimi predlaganimi ukrepi se bomo vozniki in kupci avtomobilov morda res začeli pogosteje ozirati za električnimi avti ali priključnimi hibridi. Ob tem pa tudi akcijski načrt ni pojasnil dveh neznank: kako bo avtomobilska industrija zagotovila dovolj avtomobilov (na veliko priključnih hibridov je treba v avtomobilskih salonih danes dolgo čakati) in kakšna bo takrat cena električne energije.

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Nazaj