Avtomobilski podatkovni zaklad: boj za milijarde

Tehnika

Podatki v avtomobilih - zlata kokoš avtomobilske industrije prihodnosti


O boju za podatke, ki jih zbirajo sodobni avtomobili, smo v Motoreviji že obširno pisali. Evropski avtomobilski klubi - med njimi tudi AMZS - si prizadevamo, da bi s temi podatki razpolagali vozniki oziroma lastniki avtomobilov in sami odločali, komu jih bodo zaupali oziroma posredovali v nadaljno obdelavo, vendar imajo avtomobilski izdelovalci drugačne načrte …

Industrija avtomobilskih poprodajnih aktivnosti in nadomestnih delov v državah EU servisira in oskrbuje kar 320 milijonov avtomobilov in lahkih dostavnikov. Posel je vreden več kot 240 milijard evrov letno in predstavlja zelo pomemben del prihodkov vseh, ki delujejo na evropskem avtomobilskem trgu. To niso samo avtomobilski izdelovalci s svojimi prodajnimi in servisnimi mrežami, ampak tudi številni neodvisni ponudniki storitev in avtomobilskih delov, ki skrbijo za vozila na evropskih cestah.

Vse pametnejši in digitalno napredni avtomobili hranijo številne podatke o načinu vožnje, vklopih asistenčnih sistemov in njihovih posredovanj ter tudi o tem kje vse se avto vozi. Vsi ti podatki seveda marsikaj lahko razkrijejo serviserju ali zavarovalnici. S pridom pa bo vse te uporabne podatke znala unovčiti predvsem avtomobilska industrija. Zato je pomembno, da se voznik oziroma lastnik avta odloči kdo lahko upravlja in uporablja te informacije.

Velike spremembe

V zadnjem času na poprodajnem avtomobilskem trgu prihaja do velikih sprememb: klasične motorje na notranje zgorevanje so začeli nadomeščati alternativni pogoni, avtomobili se spreminjajo v podatkovne vire, na trg vstopajo visoko-tehnološki prišleki, mobilnost se spreminja v storitev, počasi pa na vrata trka tudi avtonomna vožnja. Vse skupaj bo v prihodnosti temeljito predrugačilo tradicionalne poslovne modele na avtomobilskem trgu, ki se zadnja desetletja niso bistveno spreminjali.

Takšna napoved sprememb seveda najbolj skrbi avtomobilsko industrijo oziroma izdelovalce avtomobilov, ki jim tradicionalne poprodajne aktivnosti zagotavljajo pomemben vir prihodkov. Glavni deležniki avtomobilskega trga so že spoznali, da je za posel v prihodnosti nujen boljši odnos s kupcem oziroma s stranko, oziroma še bolje - kupca je treba prikleniti nase.

Eden od najučinkovitejših načinov komuniciranja s svojimi kupci je poznavanje njihovih vozniških navad in natančno spremljanje (mehanskega in elektronskega) dogajanja v njihovih avtomobilih - to pa najnatančneje beležijo vse bolj digitalni avtomobili. Takšni podatki so zaklad, ki ga skuša avtomobilska industrija spremeniti v posel in unovčiti oziroma monetizirati.

Podatki - skrbno varovana skrivnost?

Da avtomobili zbirajo številne podatke o uporabi in navadah svojih lastnikov oziroma voznikov, smo v Motoreviji že večkrat pisali.

Naj spomnimo, da že danes avtomobili beležijo delovanje motorja in ostalih mehanskih ter električnih sklopov: najsodobnejši avtomobili te podatke sproti pošiljajo avtomobilskim izdelovalcem, ki tako zelo dobro in natančno vedo, kaj se dogaja s posameznimi avtomobili.

S temi podatki razpolagajo izključno avtomobilski izdelovalci, samostojni oziroma neodvisni serviserji pa lahko pridejo le do majhnega dela vseh zbranih podatkov - pa še to le za plačilo. Takšen poslovni model prodaje podatkov sta kot prva zasnovala nemška Daimler in BMW; oba ponujata dostop do baze podatkov na svojih strežnikih proti plačilu. Daimler na primer zaračunava zunanjim uporabnikom 6 evrov za enkraten dostop do paketa podatkov iz elektronske nadzorne enote (ECU) in za paket diagnostičnih kodnih napak (DTC). Velja opozoriti, da je takšen paket podatkov bistveno manj obsežen kot podatki, do katerih lahko dostopajo strokovnjaki na pooblaščenih Daimlerjevih servisih s polnim dostopom do elektronskih baz podatkov. Takšna prednost pri servisnih storitvah je seveda neprecenljiva in bo v prihodnosti odločala o tem, kdo si bo odrezal največji kos servisne pogače v prihodnosti: brez obsežnih in natančnih podatkov bo namreč servisiranje avtomobilov nemogoče.

Uporabniki želijo možnost izbire

Marsikomu morda res ni mar, kje bo v prihodnosti servisiral svoj avto - oziroma je zadovoljen z uradnim servisom podjetja, kjer je kupil avto -, a raziskava na štirih največjih evropskih avtomobilskih trgih je pokazala, da si uporabniki avtomobilov želijo izbiro. Pri starejših, bolj analognih avtomobilih jo imajo, saj glavne podatke o delovanju avtomobila in motorja serviserji lahko razberejo iz diagnostične naprave, priključene na avtomobilski OBD priključek. Evropski vozniki sicer svoja vozila radi servisirajo pri neodvisnih serviserjih, seveda v odvisnosti od starosti vozil: starejši, kot so avtomobili, več servisnih posegov opravljajo zunanji oziroma neodvisni serviserji. Poprodajni servisni trg je v Evropi po vrednosti razdeljen približno na polovico med pooblaščenimi servisi in neodvisnimi servisi, čeprav je manjših neodvisnih servisov in garaž precej več od večjih pooblaščenih servisov. Servisiranje pri neodvisnih ponudnikih je praviloma cenejše.
Doslej s takšnim svobodnim odločanjem o tem, komu bomo zaupali svoj avto, ni bilo večjih težav, v prihodnosti pa neodvisni serviserji ne bodo mogli celovito skrbeti za povsem digitalizirane avtomobile, če ne bodo imeli na razpolago vseh podatkov.

Vaše mnenje ...

Vaše mnenje nam je pomembno.

Ste pripravljeni s serviserji, zavarovalnicami in izdelovalci avtomobilov deliti podatke, ki se zbirajo v sistemih vašega avtomobila?

V sodobni digitalni družbi je ustrezna zaščita pred hekerskemi vdori seveda zelo pomembna, a z nadzorom nad podatki bi si avtomobilski izdelovalci predvsem radi zagotovili prednost pri poprodajni skrbi za vozila.

Neodvisni serviserji zahtevajo enaka izhodišča

Danes neodvisni ponudniki storitev bolj ali manj učinkovito sledijo tehničnemu razvoju in zagotavljajo dovolj kakovostne servisne storitve, da se zanje odloča veliko voznikov. A če v prihodnosti ne bodo imeli dostopa do vseh podatkov, ne bodo morali opravljati svojega dela. Tudi zato pozivajo evropske inštitucije, naj z ustrezno zakonodajo na tem področju zagotovijo enakopravna izhodišča v primerjavi z avtomobilskimi izdelovalci. Zahtevajo, da ti “odklenejo” dostop do vozil, njihovih podatkov in funkcij oziroma, da omogočijo lastnikom vozil, da se sami odločijo, komu bodo zaupali podatke in s tem skrb za svoja vozila.

Trenutni model zbiranja in obdelave podatkov kaže številne pomanjkljivosti in nepošteno prednost pred neodvisnimi ponudniki storitev in izdelkov:

- stroški: neodvisni serviserji morajo že zdaj plačati za dostop do podatkov,
- omejitve: neodvisni serviserji ne morejo dostopati do vseh podatkov, ki koristijo pri servisiranju vozila,
- zamude: avtomobilski izdelovalci podatkov ne delijo sproti in takoj, kar onemogoča kakovostno oskrbo vozil,
- nadzor: obstaja utemeljena bojazen, da bodo avtomobilski izdelovalci podatke prodajali ponudnikom obrobnih storitev in izdelkov.
Podatki, ki jih zbirajo sodobni avtomobili, so zelo koristni, saj temeljito izboljšajo servisno storitev - diagnostika napak je lažja in hitrejša, popravila so učinkovitejša, razporejanje servisnih intervalov natančnejše.

Avtomobilski izdelovalci ščitijo podatke pod pretvezo varnosti

Avtomobilski izdelovalci se seveda zelo dobro zavedajo, kakšnega asa imajo v rokavu - zato ga tudi skrbno varujejo. Njihov predlog o dostopu do podatkov označuje pojem “podaljšano vozilo” (Extended Vehicle): ta predvideva, da se podatki zbirajo na strežnikih v lasti avtomobilskih izdelovalcev, ki potem na prošnjo zunanjih izvajalcev omogočijo dostop do teh podatkov. Avtomobilski izdelovalci takšen model predlagajo pod pretvezo varnosti oziroma zaščite pred nepooblaščenimi (kibernetskimi) vdori, spreminjanjem in zlorabo teh podatkov. Generalni sekretar evropskega združenja avtomobilskih izdelovalcev ACEA Erik Jonnaert zatrjuje, da je glavno vodilo takšnega predloga dostopa do podatkov zgolj varnost voznika in potnikov, saj naj bi “nepooblaščen in nenadzorovan dostop do podatkov odprl vrata računalniškim hekerjem in ogrozil varnost na cestah”.
V sodobni digitalni družbi je ustrezna zaščita pred hekerskemi vdori seveda zelo pomembna, a z nadzorom nad podatki bi si avtomobilski izdelovalci predvsem radi zagotovili prednost pri poprodajni skrbi za vozila.

Zgodilo se bo to, kar se že dlje časa dogaja v svetu interneta in pametnih mobilnikov: na podlagi podatkov, ki jih zbirajo avtomobili, bomo na zaslone multimedijskih sistemov kmalu prejemali ciljane oglase. Avtomobili namreč vedo, kjer se vozimo, kje se ustavljamo, kako vozimo, kako pogosto se ustavljamo na bencinskih servisih, kako in kdaj polnimo akumulatorje in še veliko več.

Več podatkov, boljša storitev?

Podatki, ki jih zbirajo sodobni avtomobili, so zelo koristni, saj temeljito izboljšajo servisno storitev - diagnostika napak je lažja in hitrejša, popravila so učinkovitejša, razporejanje servisnih intervalov natančnejše. Veliko obeta tudi komunikacija v nasprotni smeri, torej od ponudnikov storitev do vozil (in voznikov) - v nekaterih avtomobilih tako že potekajo posodobitve programske opreme prek omrežja, vklop novih funkcij, posredovanje informacij in še kaj.

Prav posredovanje informacij v vozila obljublja vzpostavitev povsem novega in po napovedih zelo lukrativnega segmenta avtomobilskega trga - trga informacij, storitev in oglaševanja. Zgodilo se bo to, kar se že dlje časa dogaja v svetu interneta in pametnih mobilnikov: na podlagi podatkov, ki jih zbirajo avtomobili, bomo na zaslone multimedijskih sistemov kmalu prejemali ciljane oglase. Avtomobili namreč vedo, kjer se vozimo, kje se ustavljamo, kako vozimo, kako pogosto se ustavljamo na bencinskih servisih, kako in kdaj polnimo akumulatorje in še veliko več. Zakaj avtomobilski izdelovalci, ki zbirajo te podatke, teh informacij ne bi prodali ponudnikom izdelkov in storitev?

Avtomobilski klubi, med njimi tudi Avto-moto zveza Slovenije, se zavzemamo za to, da bi se vozniki oziroma lastniki avtomobilov sami odločili, če želijo deliti podatke, ki jih zbirajo njihovi avtomobili, pa tudi s kom jih želijo deliti.

Transparentnost, dostopnost, varnost in možnost izbire

Stališče AMZS

Avtomobilski klubi, med njimi tudi Avto-moto zveza Slovenije, se zavzemamo za to, da bi se vozniki oziroma lastniki avtomobilov sami odločili, če želijo deliti podatke, ki jih zbirajo njihovi avtomobili, pa tudi s kom jih želijo deliti. Avtomobilski klubi zato od avtomobilskih izdelovalcev zahtevamo, da javno objavijo seznam vseh podatkov, ki jih zbirajo in beležijo njihovi avtomobili. Ti seznami morajo biti za lastnike avtomobilov javno dostopni. Avtomobilski klubi zahtevamo tudi, da do teh podatkov ob lastnikih lahko dostopajo tudi neodvisni serviserji in avtomobilski klubi, če jim to dovoli lastnik. Avtomobilski izdelovalci morajo te podatke tudi ustrezno zaščititi in onemogočiti dostop tistim, ki za to nimajo dovoljenja.

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Nazaj