Modra luč, (ne)varna pot do rešitve

| Varnost, Promet

Intervencijska vožnja spada med najbolj zahtevne vozniške prvine


 

 

Vsako reševanje se ob klicu na pomoč začne na cesti. Vožnja pod okriljem modre luči in sirene pa v promet vselej prinese tveganje, pa tudi stres ter zahteva odločne reakcije voznikov. Na nujno vožnjo nemalokrat odhitijo tudi prostovoljci, ki niso profesionalni vozniki intervencijskih vozil. Kako jim lahko pomagamo voziti varneje?

Video: Gorski reševalci v AMZS centru varne vožnje

 

Ob nesrečah v gorah, jamah ali pa ob požarih in naravnih nesrečah se profesionalnim intervencijskim ekipam reševalcev, gasilcev in policistov pridružijo prostovoljni gasilci, gorski reševalci, vodniki reševalnih psov, člani enot civilne zasičite in drugi, ki imajo določena znanja za reševanje v različnih razmerah. Za volan intervencijskega vozila poleg profesionalcev tako sedejo tudi običajni vozniki, bolj ali manj izkušeni. Čaka pa jih težka naloga, saj se morajo čim hitreje, v vsakem vremenu in v vsakršnih voznih razmerah prebiti do mesta nesreče oziroma izhodišča za reševanje. Ob tem so seveda oni in ostali vozniki, ki jih na nujni vožnji srečujejo v prometu, izpostavljeni določenim tveganjem. Ne gre pozabiti, da klic na pomoč pri ljudeh sproži različne občutke, tudi tesnobo in nelagodje, vse skupaj pa je začinjeno še s časovno stisko in bremenom odgovornosti. Bitka za vsako minuto seveda pomeni hitrejšo vožnjo, zahtevnejše vozniške reakcije in veliko več predvidevanja ter pozornosti. Adrenalin, hitrost in stres pa so na cesti tisti dejavniki, ki povečujejo tveganje za nesrečo. Intervencijska vožnja zato sodi med najbolj zahtevne vozniške prvine in zahteva voznika z izkušnjami ter znanjem obvladovanja vozila. Ta mora biti sposoben predvidevati tudi reakcije ostalih voznikov, ki jih z modro lučjo prosi za prednost.

“Ko greš na reševalno akcijo, je vožnja vedno nevarna. Voziš hitreje, si pod stresom in dejansko si na taki vožnji vedno v nevarnosti,” pravi AMZS inštruktor varne vožnje Janez Marolt, ki ima kot gorski reševalec za seboj veliko kilometrov zahtevnih intervencijskih voženj. Pravi, da je za vse neprofesionalne voznike po prostovoljnih gasilskih društvih, postajah gorske reševalne zveze, štabih civilne zaščite in drugih intervencijskih službah, še toliko pomembneje, da se jim omogoči izobraževanje v obliki tečajev varne vožnje. Spoznati meje vozila, vaditi vozniške reakcije in pravočasno prepoznati pasti ter nevarnosti ceste pomeni reševati varneje. Vsakdo, ki vozi intervencijsko vozilo, se mora zavedati, da je uspešnost posredovanja odvisna od prihoda na cilj, oziroma na mesto nesreče.

Vsaka reševalna akcija se začne na asfaltu. Modra luč in sirena nikoli ne prineseta lagodja. Intervencijska vožnja predstavlja določena tveganja, še preden se reševanje v na mestu nezgode dejansko začne. Foto: Klemen Korenjak

Vsakdo ne more voziti reševalne ekipe, varnost je na prvem mestu

Po velikem požaru v Kemisu na Vrhniki je prišla pobuda, po kateri bi poklicni in prostovoljni gasilci uporabljali modro luč tudi na osebnih vozilih, na poti od doma na intervencijo oziroma na zbirno mesto pred gasilskim domom. Ponekod v tujini to prakso izvajajo, a glede na zahtevnost intervencijske vožnje je pred uvedbo takšnega ukrepa treba temeljito razmisliti o upravičenosti in predvsem varnosti takšne rešitve. Modra luč namreč ne more upravičiti ali celo postati popotnica prehitre, nevarne ali celo objestne vožnje, ker bi nekomu ta prišla prav. Na to dejstvo opozarja tudi prometni strokovnjak Jure Kostanjšek iz AMZS:

“Pri AMZS ureditvi, da bi prostovoljni gasilci na svojih zasebnih osebnih avtomobilih lahko na poti od doma (ali od drugje) na intervencijo oziroma na zborno mesto uporabljali modro luč, ki velja za vozila s prednostjo, nismo naklonjeni. Poraja namreč preveč vprašanj. S tem je povezana njihova varnost ter varnost vseh ostalih udeležencev v prometu. Gasilci prostovoljci niso profesionalni vozniki (kljub temu, da v nadaljevanju vozijo gasilska vozila s prednostjo). Vožnja na intervencijo namreč ne more biti razlog, da ne bi najprej poskrbeli za svojo varnost in varnost ostalih udeležencev v prometu. Naprej se morajo reševalci varno pripeljati na mesto reševanja, šele nato lahko poskrbijo za varnost udeležencev v nesreči.”Vsaka reševalna akcija se začne v dolini, na asfaltu. Modra luč in sirena nikoli ne prineseta lagodja. Intervencijska vožnja predstavlja določena tveganja, še preden se reševanje v steni dejansko začneVsaka reševalna akcija se začne v dolini, na asfaltu. Modra luč in sirena nikoli ne prineseta lagodja. Intervencijska vožnja predstavlja določena tveganja, še preden se reševanje v steni dejansko začne.Da bi izkoristili vse prednosti in hkrati spoznali omejitve terenskih vozil na cesti so tokrat gorski reševalci prišli v AMZS center varne vožnje na Vransko. Z njimi in inštruktorjem, smo se v nalivu, v realnih razmerah reševanja podali na asfalt in v blato. Po znanje in izkušnje za varnejšo vožnjo pod odsevom modre luči. Foto: Klemen Korenjak

Prostovoljnih gasilcev je največ. Kako dobro vozijo?

Največ prostovoljcev, ki so pripravljeni vselej priskočiti na pomoč, ima Gasilska zveza Slovenije. V več kot 140 letih je Slovenija dobila dobro organizirano in usposobljeno mrežo gasilskih društev. Imajo pa tudi veliko vozil, ki jih na intervencije vozijo prostovoljci. Gasilska zveza Slovenije se zaveda pomembnosti varne vožnje na intervencijo, zato so opravili poizvedovanje pri izvajalcih tovrstnih usposabljanj in z možnostmi izvajanja usposabljanj seznanili svoje gasilske organizacije po terenu. Katero društvo pa svoje voznike potem dejansko pošlje na dodatne tečaje vožnje, je odvisno od njihovega proračuna. “Znotraj lokalnih skupnosti se skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi sami odločajo ali se bodo udeležili usposabljanj in v kolikšnem obsegu,” so nam sporočili iz Gasilske zveze Slovenije. Poudarjajo pa, da se poleg zakonskih določil v društvih na osnovi izkušenj in prakse odgovorni odločajo, kdo in kakšno vozilo sme voziti na intervencijo.

Terenska in tovorna intervencijska vozila za tehnično reševanje so še zahtevnejša za vožnjo, saj na stabilnost vpliva višje težišče in na dolžino zavorne poti večja masa.  Foto: Jure Gregorčič

Kaj pravi zakon? Kdo vse sme voziti v zavetju modre luči?

Po zakonu o pravilih cestnega prometa sme za volan vozila s prednostjo sesti le oseba, ki:
• ni voznik začetnik;
• ima najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil tiste kategorije, v katero spada vozilo, ki ga vozi;
• v zadnjih treh letih ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, ki ima za posledico smrt ene ali več oseb, ali za kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči.

Zakon narekuje tudi, da so organi in organizacije, ki uporabljajo vozila s prednostjo oziroma vozila za spremstvo, dolžni za vse svoje voznike, ki vozijo ta vozila, redno preverjati, če izpolnjujejo pogoje, ki jih zahtevajo pravila.

Modra luč ne pomeni absolutne prednosti

Zakon tudi pravi, da voznikom vozil s prednostjo, vozil za spremstvo in vozil v spremstvu ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne signalizacije, vendar morajo voziti na tak način in s takšno hitrostjo, da ves čas obvladujejo vozilo in da ne ogrožajo drugih udeležencev cestnega prometa ali njihovega premoženja.
Modra luč in sirena torej ne podeljujeta mandata za objestno ali nespametno vožnjo. Na to opozarja tudi inštruktor v AMZS centru varne vožnje Janez Marolt, ki tudi sam v vlogi gorskega reševalca opravlja intervencijske vožnje: “Seveda je treba na vsaki intervencijski vožnji voziti z glavo, saj nimamo absolutne prednosti, temveč voznike s signali prosimo za prednost. Ne izsiljujemo, tega ne smemo in to dejstvo velja za vse reševalce na intervencijskih vožnjah.”
Voznikom, ki ta vozila srečujejo, pa prepoveduje zlorabe odprte poti iza ntervencijskih vozil, kar pomeni, da se je prepovedano priključiti vozilu s prednostjo, vozilu za spremstvo ali vozilu v spremstvu ali jih prehiteti. Hkrati pa se moramo vsi vozniki zavedati, da smo intervencijskemu vozilu po zakonu dolžni ponuditi prednost – takoj, ko to lahko naredimo varno glede na vozne razmere in promet.

Poleg gasilskih, reševalnih, policijskih vozil lahko po pravilniku o vozilih s prednostjo modro luč in zvočne signale na nujnih vožnjah uporabljajo tudi vozniki intervencijskih vozilih civilne zaščite, gorske, jamarske ter podvodne javne reševalne službe na ravni države in mobilne enote ekološkega laboratorija. Foto: Klemen Korenjak

Brez paničnih reakcij

Na cesti pa se pogosto zaplete, ko ostali udeleženci v prometu srečajo vozilo na nujni vožnji. Modra luč in sirena pri ljudeh sproži različne odzive.

Janez Marolt izpostavlja, da vozniki nemalokrat ne vedo, kaj narediti, ko se jim približuje intervencijsko vozilo: “Nekateri v strahu upočasnijo pred ovinki in tako še dodatno ovirajo vožnjo.”

Voznikom zato svetuje, da premislijo, kaj je treba narediti in reagirajo preudarno in odločno, ne pa v strahu. “Ko se približuje vozilo s prednostjo, je pred ovinkom treba pospešiti in nato čimprej na preglednem mestu upočasniti vožnjo, se pomakniti ob desni rob ceste in varno odstopiti prednost reševalcem.”

Ključne besede

AMZS Center varne vožnjeAMZS CVVgorski reševalciModra lučGorska reševalna zveza SlovenijeDacia

Avtorji

Jure Gregorčič

Jure Gregorčič

Novinar - urednik Motorevije

Sorodne novice

Nazaj