Napredek, a z opozorilom

Varnost

Prometna varnost v Sloveniji v letu 2017


Slika prometne varnosti na naših cestah je bila v letu 2017 precej boljša kot leto poprej, so pokazali prvi (in še ne dokončni) podatki policije o prometnih nesrečah na naših cestah. A lahko bi bili še veliko boljši …

Umrli na cesta: predlani (2016) 130, lani (2017) 106

Lani je slovenska policija zabeležila najmanj prometnih nesreč, pa tudi najmanj telesno poškodovanih in najmanj umrlih na cestah v novejši zgodovini Slovenije. Rezultat je še boljši kot v letu 2014, ko je umrlo 108 ljudi na cestah; lani smo zabeležili 106 umrlih v prometu, utegne pa biti zaradi metodologije beleženja uradnih podatkov končna številka še malce nižja.
Po velikem zadovoljstvu leta 2014, ko je bil varnostni napredek res izrazit, in ko je Slovenija celo prejela prestižno nagrado ETSC za največji napredek pri prometni varnosti v desetletnem obdobju, sta sledili slabši leti 2015 in 2016. A z lanskim zmanjšanjem žrtev in poškodovanih v prometu je prometna varnost znova na dobri poti, da doseže cilje resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa 2013–2022.

Ni vse zlato, kar se sveti

A podrobnejša analiza dejavnikov prometnih nesreč odkrije, da z doseženim ne smemo in ne moremo biti zadovoljni. Za veliko nesreč – tudi takšne s smrtnim izidom – se je po analizi izkazalo, da bi jih lahko preprečili (vsaj omilili njihove posledice), če bi udeleženci ravnali bolj preudarno in skrbno. Za kaj gre?

35 odstotkov umrlih voznikov in 40 odstotkov umrlih sopotnikov v avtomobilih v trenutku nesreče ni bilo pripetih z varnostnim pasom. Če bi bili, bi bile posledice nesreč z gotovostjo precej drugačne.
Še vedno kot (pre)pogost dejavnik nastanka prometnih nesreč pri nas ostaja alkohol; dovoljena raven alkohola v krvi je bila presežena pri 30 umrlih na cestah, od tega so alkoholizirani vozniki v 19 primerih povzročili lastno smrt, v 11 primerih pa smrt drugega udeleženca v nesreči. Alkohol oziroma presežena dovoljena raven alkohola je bil torej dejavnik v tretjini prometnih nesreč s smrtnim izidom.
Analiza podatkov je kot eno od najbolj ranljivih skupin udeležencev v nesrečah ponovno potrdila motoriste; lani je na cestah umrlo kar 25 voznikov motornih koles in štirje vozniki mopedov.
Še en zaskrbljujoč podatek, ki nam služi v opomin: od 10 umrlih kolesarjev na cestah je le eden uporabljal zaščitno čelado!
Med najpogostejšimi vzroki za najhujše prometne nesreče je policija lani zabeležila neprilagojeno hitrost, neprilagojeno stran ali smer vožnje ter neupoštevanje pravil o prednosti. Prva dva vzroka gresta z roko v roki, saj zaradi neprilagojene hitrosti vozniki pogosto “sekajo” ovinke oziroma skozi ovinke vozijo tako, da zapeljejo deloma ali v celoti na nasprotni vozni pas. Pogosto je tako ravnanje povezano tudi s (pre)ozkimi cestami. 

Ne spreglejte ...

#NajboljšiZaVolanom: Kdo bo letos najboljši mladi voznik ali voznica Slovenije?

 

Euro NCAP: Varnostni pogled v prihodnost

Vidne in nevidne žrtve alkohola: To še spijemo, pa gremo …

 

Varnost "ljudskega avta" nekoč in danes oziroma razlika med življenjem in smrtjo

 

Intervencijska vožnja spada med najbolj zahtevne vozniške prvine: Modra luč, (ne)varna pot do rešitve

 

#VarenPrevozPsov: Varno je le v boksu, a le redki slovenski psi se vozijo v njem

 

Avtoceste in hitre ceste

Na avtocestah in hitrih cestah, ki so v upravljanju Družbe za avtoceste, je umrlo 19 ljudi, od tega 17 na avtocestah in 2 na hitrih cestah. Med njim sta bila dva voznika tovornih vozil, sedem voznikov osebnih vozil, šest sopotnikov v vozilih, en voznik motornega kolesa ter trije pešci. Za primerjavo: v letu 2016 je na avtocestah umrlo 27 ljudi, v letu 2015 pa 15.

Motoristi, kolesarji in pešci

Med motoristi in mopedisti jih je v letu 2017 umrlo 29, v letu 2016 24, v letu 2015 pa 26. Torej se je pri enoslednih motornih vozilih stanje še poslabšalo. Pomembno znižanje je pri pešcih, saj jih je v preteklem letu umrlo 10, v letu 2016 kar 22, v letu 2015 pa 16. Podobno je pri kolesarjih: v letu 2017 jih je umrlo 11, v letu 2016 13 in v letu 2015 14.

Starostne skupine

Analiza umrlih na cestah po starostnih skupinah pokaže, da glede na število prebivalcev v starostni skupini izstopata skupini 25 do 35 let (87,5 umrlih/milijon prebivalcev) ter 18 do 24 let (76,6 umrlih/milijon prebivalcev). Po absolutnem številu umrlih prav tako izstopa starostna skupina 25 do 34 let (24 umrlih). Slovensko povprečje za leto 2017 znaša 51,4 umrlih na milijon prebivalcev, evropsko povprečje (članice Evropske unije) za leto 2016 pa je 50 umrlih na milijon prebivalcev. S tem se je Slovenija – po slabših preteklih dveh letih – prebila vsaj v zlato evropsko sredino.

Tipi nesreč

Pri nesrečah z umrlimi izstopajo čelna trčenja (28 %), zdrsi vozil s ceste (26 %), sledijo bočna trčenja (17 %), naleti (11 %) in povoženje pešca (9 %). Pri nesrečah s telesnimi poškodbami so na prvem mestu bočna trčenja (21 %), sledijo naleti vozil (14 %), prevrnitev vozila (14 odstotkov) in čelna trčenja (13 %).

Pogled naprej

Pri AMZS ocenjujemo, da so k izboljšanemu stanju prometne varnosti pripomogle številne aktivnosti, kot so ozaveščevalne akcije, izobraževanje voznikov, pa tudi program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov, programi usposabljanja drugih udeležencev v prometu in nadzor, ki prav tako prispeva k umirjanju prometa. A prav dejstvo, da bi lahko že z majhnimi spremembami ravnanja preprečili ali pa vsaj ublažili najhujše posledice prometnih nesreč, nas opominja, da imamo tako država kot nevladne organizacije, ki se ukvarjamo s področjem varne mobilnosti, pred sabo še veliko izzivov.
V AMZS bomo zato še okrepili naša prizadevanja za osveščanje in izobraževanje najbolj izpostavljenih in ranljivih ciljnih skupin udeležencev v prometu. Še zlasti velik delež umrlih potnikov v vozilih, ki niso uporabljali varnostnega pasu, nas mora spodbuditi k dodatni izpostavitvi problema neuporabe varnostnega pasu. To je še zlasti pomembno pri potnikih na zadnjih sedežih, saj takšen potnik ne ogroža le svojega življenja, temveč tudi življenja drugih potnikov v vozilu. Podobno velja tudi za uporabo varnostne čelade pri kolesarjih – četudi je ta po zakonu obvezna le za mlade do 18. leta starosti, je naše priporočilo, da jo uporabljajo vsi, saj lahko ob padcu le čelada prepreči hude poškodbe glave in s tem najhujše posledice prometne nesreče.
Hkrati bomo ostali dejavni na vseh treh področjih trikotnika prometne varnosti, ki povezuje cestno infrastrukturo, vozila in udeležence v prometu.

Nazaj