Križišča, črna vozlišča cestnega prometa

| Predpisi, Ceste, Promet

Nevarna srečanja


S križišči označujemo tiste prometne površine, na katerih se križajo ali združujejo različne ceste oziroma poti. In če se v križiščih združujejo ceste, se tam srečujejo tudi vozila oziroma udeleženci v prometu. Prav zato so križišča pogosto točke konfliktov oziroma nesreč in trkov med udeleženci v prometu, ki skozi križišča vozijo vsak po svoji poti. Prometna pravila v križiščih so sicer jasna in razločna, a vozniki jih vedno vseeno ne upoštevajo. Zakaj ne?

Cestna vozlišča, kjer se prepletajo prometni tokovi, so le redko zasnovana tako, da lahko preprečijo stik med udeleženci v prometu. V novejšem času skušajo snovalci ceste takšne nevarne točke omiliti z različnimi varnejšimi zasnovami, kakršna so na primer krožišča, a klasičnih križišč je v primerjavi s krožišči vendarle veliko več.

Ne nekaterih od teh pogosteje prihaja do trkov kot na kakšnih drugih, kar opozarja na dejstvo, da so si tudi križišča med seboj različna. Zasnova in tudi okolica križišč zato spadata med dejavnike, ki imajo zelo pomembno vlogo pri varnosti dogajanj v križiščih. Drug tak varnostni dejavnik križišč pa smo kar vozniki sami – ob običajnih motilcih pozornosti, nepremišljenosti, objestnosti in podobnih ravnanjih (o katerih v Motoreviji pogosto pišemo) vozniki v križiščih pogosto tudi spregledamo druge udeležence v prometu. Kot odgovorni vozniki moramo seveda v vsakem križišču skrbno preverjati vse možne poti udeležencev in predvideti srečanja z njimi, a v določenih okoliščinah tega ne moremo narediti brezhibno. Zakaj ne? Tudi zato, ker nam pogled na cesto zakriva kar naš avto.

Pri nas pomanjkljivi podatki

Po javno dostopnih podatkih slovenske policije, ki beleži prometne nesreče, se je v obdobju od leta 2001 do leta 2016 pri nas zgodilo 569.302 prometnih nesreč. Med temi se jih je 3422 zgodilo v križiščih, kar predstavlja delež 0,6 odstotka. Če se vam zdi delež sumljivo nizek, imate prav. V Nemčiji, kjer ustrezne inštitucije – med njimi tudi nemški avtomobilski klub ADAC, s katerim AMZS sodeluje pri tovrstnih projektih – precej bolj natančno in podrobno spremljajo prometne nesreče, je delež prometnih nesreč v križiščih precej višji – skoraj četrtina nesreč na nemških cestah se namreč zgodi pri križanju prometnih tokov, torej pri zavijanju s ceste ali vožnji skozi križišča.
Ker Slovenija in Nemčija v prometnem pogledu vendarle nista tako različni, lahko upravičeno sklepamo, da je tudi pri nas takšnih nesreč v resnici še precej več, le označene oziroma zabeležene niso pravilno.

Križanje poti

Nesreče v križiščih lahko razdelimo v dva tipa. Pri prvem gre za nepravilno zavijanje, pri katerem voznik z zavijanjem s svoje poti zapre pot drugemu udeležencu v prometu, ki vozi po svojem pasu. Drugi tip nesreče se zgodi v urejenem križišču, kjer voznik z zavijanjem ali vožnjo naravnost zapre pot vozniku, ki ima v križišču prednost. Na nemških cestah so pogostejše nesreče prvega tipa, še zlasti pa so v takšnih nesrečah na udaru vozniki motorjev, pri katerih je delež tovrstnih nesreč večji od 40 odstotkov.

To brez dvoma velja tudi za slovenske ceste, kjer se velik del nesreč motoristov zgodi na ta način – s trkom motorja v avto, ki zavija s svojega voznega pasu in s tem prekriža pot motoristu. Ni treba posebej poudarjati, da se takšne nesreče za motoriste pogosto končajo s hudimi ali najhujšimi posledicami, saj so razlike v hitrostih zelo velike, trki pa neposredni.

Nevarna nepreglednost

Za nesreče, v katerih voznik zapre pot vozilu s prednostjo, je vselej kriv voznik, ki je neprevidno in nepremišljeno zavil s svoje poti – ne da bi se prej prepričal, če je pot prosta. Tu opravičila ni – voznik se mora prepričati, da nikomur ne bo zaprl poti. Res pa je, da je na nepreglednih mestih zavijanja in pri previsoki hitrosti naravnost vozečih vozil to včasih težko doseči – še zlasti to velja, če gre za motor, ki vozi z absolutno previsoko hitrostjo. Zaradi majhne vidne površine, velike hitrosti in prekratkega časa za reakcijo se takšne nesreče lahko zgodijo tudi najbolj previdnim voznikom.

Za nesreče, ki se zgodijo v urejenih križiščih, pa lahko včasih del vzrokov najdemo tudi v zasnovi in poteku križišča. Ni namreč malo takšnih križišč, kjer vozniki zaradi zasnove ne vidijo dobro dogajanja na vseh prometnih pasovih, ki vodijo v križišče. Konfiguracija terena, potek cest ali ovire v vidnem polju lahko zastirajo poglede in zmanjšujejo vidno polje, s tem pa skrajšajo čas, ki ga ima voznik na voljo za reakcijo na nepredviden dogodek.

Upravljalci ceste seveda ne morejo popravljati zasnove nepreglednih križišč zaradi terena, lahko pa skrbneje urejajo okolico, kosijo travo, žagajo veje dreves, ki zastirajo pogled in odstranjujejo druge ovire, ki zastirajo poglede. Pri nas se da na tem področju zagotovo storiti še veliko.

Sodobni, a nepregledni avti

Kot pogost vzrok v križišču udeleženci – povzročitelji nesreč v križišču navedejo, da “niso videli drugega avta”. A za to “slepoto” niso vedno krivi sami: nemški kolegi pri ADAC, ki so se lotili študije varnosti v križiščih, so ugotovili povečanje nesreč v križiščih z letom 2005. Od tega leta naprej so novi avtomobili v prid čvrstejši varnostni zasnovi karoserij namreč dobili čvrstejše in s tem debelejše podporne karoserijske stebričke – tudi prednja stebrička ob straneh vetrobranskega stekla. Ta neposredno zastirata pogled vozniku, ki v križišču s pogledom preverja, če je njegova pot prosta; zaradi svoje debeline je vidni kot tako zmanjšan, da se v tem “mrtvem” kotu lahko pogosto skrije cel avto, ki se nam bliža od strani. O tej temi smo v Motoreviji že pisali; avtomobilski izdelovalci se sicer trudijo s snovanjem tanjših stebričkov in povečevanjem vidnega kota, a dejstvo ostaja – sodobni, varno zasnovani avti ponujajo slabšo vidljivost iz avta in s tem protislovno zmanjšujejo varnost vožnje.

Še zlasti veliko težav s slabo vidljivostjo imajo starejši vozniki, ki zaradi svoje starosti in s tem fizioloških sprememb vidijo slabše od mlajših voznikov, počasneje pa tudi reagirajo na nevarnost. V kombinaciji s sabo vidljivostjo iz sodobnih avtomobilov je zato večji delež starejših voznikov, ki “spregledajo” druge udeležence v prometu, pričakovan oziroma razumljiv.

Tehnologija kot upanje

Sodobna varnostna tehnologija oziroma varnostni pripomočki, ki se hitro širijo v nove avte vseh avtomobilskih razredov, utegnejo imeti v prihodnosti veliko vlogo pri zmanjšanju prometnih nesreč v križiščih. Novi varnostni sistemi, ki spremljajo nevarnosti v križiščih in aktivno preprečujejo nevarno ravnanje voznikov, lahko po raziskavah strokovnjakov ADAC zmanjšajo število nesreč s poškodbami potnikov v križiščih za skoraj 30 odstotkov. Kako učinkoviti so ti najsodobnejši asistenčni sistemi, lahko preberete na sosednjih straneh, kjer objavljamo preskus teh sistemov v treh sodobnih avtomobilih.

Kaj lahko za varna križišča storimo sami?

Eden od najpomembnejših dejavnikov varne vožnje je skrbno spremljanje dogajanja okoli nas in predvidevanje ravnanja drugih udeležencev v prometu.

To še zlasti velja za križišča; dober voznik bo že pred križiščem s pogledom zajel vozila, ki so v križišču ali se mu bližajo, predvidel njihovo ravnanje in ocenil varnostni položaj. Se vozilo s strani križišču bliža prehitro? Ali voznica na sosednjem pasu gleda v svoj telefon namesto na cesto? Bo zelena luč v semaforju kmalu ugasnila? Se je voznik nasproti nas res ustavil in nas spustil predse? Takšnih trenutkov je v vsakem križišču veliko, zato mora biti voznik zbran in osredotočen zgolj na dogajanje na cesti.

Že pred tem pa lahko marsikaj storimo tudi za boljšo vidljivost iz avta. S pravilno nastavljenim sedežem oziroma sedežnim položajem lahko temeljito izboljšamo vidljivost iz avta. Visoko sedenje vselej pomeni boljšo vidljivost iz avta kot nizka pogreznjenost v sedež, zaradi katere komaj vidimo čez volanski obroč. Res je, vozniki dirkalnikov sedijo nizko, a na cesti nismo v dirkalniku in vidljivost iz avta ima vselej prednost pred dirkaškimi voznimi občutki!

Če kupujete nov avto, izberite varnost! Naj imajo varnostni pripomočki prednost oziroma sodobni asistenčni sistemi prednost pred drugo avtomobilsko opremo!

Ključne besede

prometni tokovikrižiščavarne ceste

Avtorji

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Nazaj