Slovenski avtomobilski trg v letu 2019

Trg

Resetiranje


V letu 2019 je bilo na slovenskem trgu prodanih 73.193 osebnih avtomobilov in 11.161 lahkih gospodarskih vozil, skupaj torej 84.354 vozil. S tem so se uresničile napovedi izpred leta dni, da bo pri prodaji avtomobilov prišlo do stagnacije ali celo rahlega nazadovanja, saj je skupna številka prodanih avtomobilov za 1190 vozil manjša kot v letu 2018. Morda pa je zmanjšanje celo nekoliko manjše - za vsega 900 vozil. Zakaj ta dvom?

Odgovor je dokaj zapleten. Podatke o prodaji avtomobilov posreduje Sekcija za osebna motorna vozila ADS pri Trgovinski zbornici Sloveniji, torej uradno združenje zastopnikov avtomobilskih znamk v Sloveniji. Podatki temeljijo na uradnih podatkih o registraciji vozil, ki jih zbirajo upravne enote in druge organizacije, ki imajo pooblastilo za registracijo vozil, za podatke pa je odgovorno ministrstvo za infrastrukturo. Podatke o novoregistriranih avtomobilih obdelujejo različni obdelovalci. Za omenjeno sekcijo zastopnikov je podatke vrsto let obdelovala družba JATO, sredi lanskega leta pa so pri ADS zamenjali obdelovalca podatkov - poslej to storitev opravlja družba Ardi int., ki je že tudi doslej obdelovala podatke o stanju na slovenskem avtomobilskem trgu in jih posredovala svojim naročnikom, pa tudi medijem.

Sprememba metodologije in posledice

Tako smo tudi v Motoreviji objavljali podatke o stanju vseh registriranih vozil, medtem ko smo podatke o novoregistriranih avtomobilih temeljili na uradni statistiki ADS. Tako smo tudi za leto 2018 v lanski januarski številki Motorevije objavili podatke ADS, da je bilo v letu 2018 skupaj prodanih 85.544 vozil. Novi obdelovalec podatkov pa je glede na svoje podatke naknadno korigiral številko o prodaji vozil v letu 2018 na 85.254 vozil. Razlika je torej 290 vozil, zgolj tretjino odstotka, zato je mogoče to razliko tolerirati, saj le malenkostno popači celotno sliko. A če je pri skupnem številu novoregistriranih vozil razlika vsega 290 vozil, je veliko večji popravek pri podatkih o prodaji osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil. Po podatkih ADS, ki smo jih objavili tudi v lanski januarski številki Motorevije, je bilo leta 2018 prodanih 72.835 osebnih avtomobilov in 12.790 lahkih gospodarskih vozil. Novi obdelovalec podatkov pa je ta dva podatka korigiral tako, da je bilo predlani prodanih 74.735 osebnih avtov, torej 1900 več, kot je bilo sprva objavljeno. Povsem drugače pa je pri lahkih gospodarskih vozilih: po novih podatkih je bilo leta 2018 prodanih 10.519 lahkih gospodarskih vozil, ne pa 12.709, kot je bilo sprva objavljeno, kar pomeni zmanjšanje za 2190 vozil. Do razlik naj bi prišlo zaradi različnega razvrščanja nekaterih modelov avtomobilov, še zlasti tistih, ki lahko sodijo ali med osebne avte ali med lahka gospodarska vozila, na primer različni kombiji (VW transporter, fiat ducato, mercedes razred V,…), dostavniki s sedeži (citroen berlingo, renault kangoo, VW caddy,…, pa tudi nekateri osebni avtomobili, ki so lahko predelani v lahka gospodarska vozila (škoda octavia,…). Pri registraciji se za razvrščanje uporabljata uradni oznaki M1 (osebni avti) in N1 (avtomobili z dovoljeno skupno maso 3,5 tone), pri čemer velja, da je M1 poskupina v razredu N1. Če uradniki pri registraciji niso dovolj pozorni, hitro pride do napake, seveda pa do napak lahko pride tudi pri obdelavi podatkov.



In zakaj je vse to pomembno? Predvsem zaradi ugotovitev, ki izvirajo iz objavljenih številk. Ker je ADS javnosti posredoval korigirane podatke za leto 2018 brez kakršnegakoli pojasnila in je velika večina medijev enostavno povzela njegove trditve, so objavljene trditve drugačne, kot jih navajamo v našem pregledu trga. V Motoreviji objavljamo pregled dogajanja na slovenskem avtomobilskem trgu že vse od samostojnosti Slovenije. Ker v naših pregledih dogajanja na trgu ponujamo pregled za daljše obdobje (zadnjih pet let), bi bilo seveda nelogično, če bi se sedaj strinjali, da so januarja lani objavljeni podatki za leto 2018 neverodostojni oziroma nepravilni, takšne pa tudi naše lanske ugotovitve. Tudi če bi želeli, podatkov ne moremo spremeniti, ker je ADS korigiral samo podatke o skupni prodaji, ne pa tudi o prodaji po znamkah in modelih ter ima še vedno javno objavljene podatke za leto 2018, ki smo jih objavili januarja lani. In tudi če bi spremenili podatke za leto 2018, bi bili potem napačni podatki za leto 2017. Zato v našem tokratnem pregledu nismo spreminjali podatkov za leto 2018 in uporabljamo lani objavljene podatke. Zato so morda nekatere ugotovitve različne od trditev v drugih medijih, ki so nekritično povzeli ponujene podatke in ugotovitve.



Verjamemo, da je vse skupaj precej zapleteno - tako kot je zapletena statistika, za katero velja, da je z njo mogoče dokazati vse, kar želiš, le na ustrezen način se je treba lotiti obdelave podatkov. A zdi se nam prav, da bralce na to opozorimo, še zlasti zato, ker so v Motoreviji objavljeni podatki često citirani v raznih navedbah.

Bralcem se opravičujemo za nastalo situacijo. Prosimo za razumevanje in upoštevanje teh dejstev, sami pa nimamo možnosti, da bi na osnovi podatkov sami naredili svoje izračune.

V Motoreviji objavljamo pregled dogajanja na slovenskem avtomobilskem trgu že vse od samostojnosti Slovenije.


Ko smo že pri metodologiji: zelo podobno velja za razvrstitev modelov avtomobilov v posamezne razrede oziroma kategorije. V omenjeni obdelavi ADS so modeli avtomobilov razvrščeni po včasih težko razumljivih merilih, saj ni nikakršne uradne razvrstitve modelov avtomobilov v posamezne razrede. Vsak avtomobilski izdelovalec samostojno razvršča svoje modele avtomobilov v razrede, pri tem pa običajno upošteva svoja pričakovanja glede cenovnega pozicioniranja oziroma cenovnih primerjav, saj je dobro znano, da avtomobilski izdelovalci ne določajo cen svojih modelov glede na proizvodne stroške, temveč glede na cene konkurenčnih izdelkov. V Motoreviji smo prepričani, da imamo dovolj znanja, da znamo razporediti modele avtomobilov v razrede glede na njihove glavne tehnične lastnosti.

Upad skupne prodaje osebnih avtov in lahkih gospodarskih vozil

Kot smo omenili že v uvodu, je bilo v letu 2019 na slovenskem trgu prodanih 73.193 osebnih avtomobilov in 11.161 lahkih gospodarskih vozil, skupaj 84.354 vozil, kar pomeni upad skupne prodaje osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil za 1,4 odstotka. Ker je treba tako kot že nekaj let upoštevati, da slaba tretjina v Sloveniji na novoregistriranih avtomobilov takoj nadaljuje pot na druge trge in so tudi odjavljeni iz Slovenije, že to delno vpliva na celotno sliko prodaje. Tako niti ni tako pomembno, ali je pri prodaji osebnih avtomobilov prišlo do padca ali zgolj stagnacije, večina zastopnikov avtomobilskih znamk v Sloveniji pa priznava, da so lani prodali nekaj manj avtov kot predlani. Kljub vsemu: prodaja 73.193 osebnih avtomobilov pomeni, da je bilo lani registriranih 358 avtov več kot leta 2018, kar pomeni porast za pol odstotka. ADS (na temelju korigiranih podatkov) trdi, da je bilo prodanih 1542 avtov manj kot predlani in je lani prišlo do upada prodaje za 2,06 odstotka v primerjavi z letom 2018.

Obratna je slika pri lahkih gospodarskih vozilih. Lani je bilo prodanih 11.161 vozil, kar pomeni upad prodaje za 13,28 odstotka, ADS pa trdi, da je bilo lani prodanih 642 vozil več kot v letu 2018, kar pomeni porast prodaje za 6,1 odstotka.

Bolj nevtralni so podatki o tržnih deležih posameznih znamk, pa tudi modelov, saj jasno kažejo razmerja oziroma spremembe na trgu.

Brez večjih sprememb

Pri prodaji osebnih avtomobilov ni prišlo do večjih pretresov. Na prvih štirih mestih ni nobenih sprememb. Nesporno je dejstvo, da je bil Volkswagen tudi v letu 2019 vodilna znamka na slovenskem trgu, da je suvereno ubranil prvo mesto in da je celo povečal svoj tržni delež. Ob VW polu in golfu, pa tudi passatu so k dobri prodaji pripomogli terenski avti oziroma križanci tiguan, T-cross in T-roc.

Tudi Renault je brez težav ubranil drugo mesto. Za svoj uspeh se lahko zahvali cliu, ki je kljub menjavi generacij še vedno najbolj prodajan avto na slovenskem trgu, ob bok se mu lahko postavi captur, pri katerem je tudi prišlo do menjave generacije. Pomemben delež je dodal megane, vse bolj se uveljavlja kadjar.

Škoda se je po desetletni rasti povsem približala desetini tržnega deleža in je tako še vedno v vzponu. Uspešnica je kljub menjavi generacij octavia, dobro se drži fabia, rapid se je poslovil in ga je nadomestila scala, izjemno uspešni so cestni terenci oziroma križanci kodiaq, karoq in kamiq.

Četrto mesto je brez težav zadržal Opel, pa čeprav je nova corsa v prodajo zapeljala šele novembra. V vrhu Oplove prodaje sta astra in crossland X.

Peugeot se je povzpel za mesto in je peti, a z dobrimi obeti, ker so 208 začeli prodajati šele decembra, v začetku letošnjega leta pa prihaja novi 2008.



Dacia se je povzpela na 6. mesto, a njena prodaja je bolj kot na slovenskem trgu odvisna od prodaje na tuje trge. Zelo podobno velja za Fiat, ki je s petega mesta predlani zdrsnil na deveto.
Hyundai, ki ima zelo pestro paleto modelov z različnimi vrstami pogona - tudi z elektriko in priključnim hibridom - je obdržal sedmo mesto, Citroen pa osmo. Deseterico zaokrožuje Nissan, najuspešnejša japonska znamka pri nas z glavnim adutom qashqaijem.
Tudi v drugi deseterici ni bilo bistvenih premikov. Opazno je Fordovo nadaljnje zmanjševanje tržnega deleža, ki gre na račun krčenja modelov in cenovne politike. Med prestižnimi znamkami je Audi zaostal za obema glavnima tekmecema BMW in Mercedesom, vzrok pa je osredotočenost na slovenski trg in upad prodaje na tuje trge. Podoben obseg prodaje kot prve tri prestižne znamke je imela tudi Mazda.

Izjemno velik je preskok med 19. in 20. mestom - kar 785 avtov -, kajti dvajseti Volvo je kot prvi s trimestno številko prodaje prodal 502 avta. Petindvajseterico zaokrožuje Land Rover s prodajo 165 avtov. Avtomobilov vseh ostalih znamk je bilo prodanih 899 - nekaj več kot dober odstotek.

V letu 2019 so v Sloveniji prodali 3453 cliov.

Za cliom octavia

Na seznamu najbolje prodajanih modelov je clio kljub menjavi generacij brez težav zadržal prvo mesto, na drugo mesto se je povzpela škoda octavia, ki jo tudi čaka menjava generacije. Opazna je uveljavitev cestnih terencev in še zlasti križancev - renault captur se je povzpel na tretje mesto, nissan qashqai je šesti, VW tiguan osmi, VW T-roc deseti, še nekaj jih je v drugi deseterici. Avtomobili klasičnih oblik niso več tako priljubljeni.

Nissan leaf - drugi najbolje prodajan električni avto.

Pri električnih avtih še stopicanje na mestu

V lanskem letu se je ob vseh znanih zgodbah z avtomobili z dizelskimi motorji povečalo povpraševanje po avtomobilih z bencinskimi motorji. Kaj pa hibridni in električni avtomobili?

Električnih avtomobilov je bilo lani po uradnih podatkih ADS prodanih 584, kar pomeni le 0,69 odstotka vseh prodanih osebnih avtov. Kljub vsej evforiji okrog električnih avtov je bilo lani prodanih vsega 31 električnih avtov več kot predlani.

Malce drugačna je slika pri hibridnih avtomobilih, ki jih je bilo lani prodanih 1958. Vseh električnih in hibridnih avtov je bilo lani prodanih 2542, predlani pa 2123.

Med električnimi avti je bilo prodanih največ BMW i3 - 113. Na drugem mestu je nissan leaf z 89 avti, na tretjem renault zoe z 78 avti. Sledita električni smart forfour in hyundai ioniq s po 76 avti, VW e-golf je našel 42 kupcev, sledita mu prvi Teslin model 3 in smart fortwo, audi e-tron pa je našel 19 kupcev. To pa so tudi vsi električni modeli, ki so našli dvomestno število kupcev.

Pri hibridnih avtomobilih so v ospredju Toyotini modeli s klasičnim hibridnim pogonom (brez možnosti polnjenja na elektriko) corolla, CH-R, yaris, RAV4 in camry, priključnih hibridov pa je bilo le za vzorec.

Fiat na vrhu pri lahkih gospodarskih vozilih

Pri lahkih gospodarskih vozilih se je prvo mesto med znamkami povzpel Fiat s skoraj petino trga - predvsem na račun ducata, ki je svoj tržni delež v zadnjih letih skoraj podvojil. Renault je s prvega zdrsnil na drugo mesto, a opazno je zmanjševanje njegovega tržnega deleža. Volkswagen je zadržal tretje mesto, Ford je tesno za njim na četrtem. Prve štiri znamke obvladujejo več kot dve tretjini slovenskega trga, kajti peti Citroen ima le približno tretjino prodaje prvega. Njegov koncernski tekmec Peugeot je tesno za njim, na sedmem mestu je Dacia. Sledijo Mercedes, Opel in Škoda, pri čemer za Škodo velja, da sploh nima klasičnega lahkega gospodarskega vozila, temveč gre za predelave osebnih avtov v gospodarska vozila.

Na lestvici modelov je na vrhu že omenjeni fiat ducato, sledita mu ford transit custom in renault master. Zelo priljubljen je postal VW crafter, na 5. mestu je prvi dostavnik - fiat doblo. Daleč najbolj prodajan pick up je ford ranger, ki z 252 avti obvladuje skoraj polovico trga pick upov, sledi mu mitsubishi L200.

Pri lahkih gospodarskih vozilih se je prvo mesto med znamkami povzpel Fiat s skoraj petino trga - predvsem na račun ducata.

Menjava v lastništvu distributerjev

Prodaja avtomobilov je donosen posel. To dokazujejo podatki o poslovanju slovenskih distributerjev, ki ustvarjajo milijonske dobičke, zato ni presenetljivo, da prihaja tudi do lastniških sprememb pri distributerjih.

Najmočnejši distributer je seveda Porsche Slovenija z znamkami VW, Škoda, Seat, Audi, Porsche, ki je v letu 2019 obvladoval približno tretjino trga - njegov tržni delež je bil natančno 31,77 odstotka. Končni lastnik družbe Porsche Slovenija je koncern Volkswagen.
Na drugem mestu je Renault Nissan Slovenija z znamkami Renault, Nissan, Dacia z dobro petino trga - natančno 22,63 odstotka. Lastnik družbe Renault Nissan Slovenija je koncern Renault - Nissan.
Na tretjem mestu je koncern PSA z znamkami Opel, Peugeot in Citroen, pri čemer pa velja, da Opel v Sloveniji samostojno skrbi za svojo prodajo, prodaja peugeotov in citroenov pa je v domeni švicarske družbe Emil Frey, ki je lastnica obeh distributerjev.

Ta družba pa bo poslej še močnejša na slovenskem trgu, saj je že postala lastnica družb Autocommerce, ki skrbi za prodajo avtomobilov znamk Mercedes in Smart, Avto Triglav, ki prodaja avtomobile znamk Fiat, Alfa romeo, Jeep, Maserati in družbe AC Mobil, ki pri nas prodaja avtomobile znamk Honda in Mitsubishi. Družba Emil Frey bo tako tretji najmočnejši igralec na slovenskem avtomobilskem trgu s približno 16 odstotki trga.

Vzpon uvoza rabljenih avtomobilov

Ob pregledu dogajanja na slovenskem avtomobilskem trgu ne gre spregledati naglega povečevanja uvoza rabljenih avtomobilov. Prvo mesto pri tem imajo avtomobili znamke Volkswagen, sledijo avtomobili prestižnih znamk Audi, BMW, Mercedes in Volvo, sledi Ford. Avtomobile kupci uvažajo sami, prek raznih posrednikov, vse bolj pa tudi ta posel obvladujejo uradni distributerji, ki se ga tudi lotevajo v vse večjem obsegu. Samo Porsche Slovenija je lani prodal 31.500 rabljenih vozil, več kot polovica je bila starih štiri ali pet let. Najbolj priljubljen avto iz uvoza je VW passat.

Kako bo v letu 2020?

Napovedi so vedno negotove, a zdi se, da bo v letu 2020 prišlo do upada prodaje. Gospodarska rast se upočasnjuje, kar vpliva tako na prodajo lahkih gospodarskih vozil kot tudi osebnih avtomobilov. Vsekakor pa v dogajanje na trgu lahko močno posežejo razprave o spremenjenih obdavčitvah avtomobilov v letu 2021, o čemer pišemo v uvodniku te številke Motorevije. Če se bodo kupci ustrašili višjih cen v letu 2021, bi to lahko vplivalo na prodajo v letu 2020.

 Vaše mnenje ...

Vaše mnenje nam je pomembno.

Kakšen avto nameravate kupiti v letošnjem letu?

 

Ključne besede


Trgtrg rabljenih vozil

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

48

Priljubljenost članka

48

Shrani

Delite s prijatelji