Spomladanska priprava motorja in motorista

Novice

Motoristi bodo kmalu osedlali svoje jeklene konjičke in se podali novim dogodivščinam naproti. Ker pa so lahko prvi spomladanski kilometri zelo nevarni in polni pasti, smo pripravili nekaj nasvetov za varen začetek motoristične sezone.


Poskrbimo za tehnično brezhibnost motornega kolesa

AMZS inštruktor varne vožnje in vodja programov za motoriste v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem Vojko Safran svetuje, naj motoristi najprej poskrbijo za tehnično brezhibnost svojih motociklov.

Pred začetkom sezone lahko na motociklu vsak posameznik preveri količino oziroma nivo zavorne tekočine v kontrolni posodi obeh zavor. Motoristi naj bodo pozorni tudi na starost zavorne tekočine in število prevoženih kilometrov, saj z leti izgublja na kakovosti in lahko ob večji obremenitvi, kot je vožnja po klancu navzdol, ostanejo brez zavor. Zavorna tekočina se lahko dobesedno upari. Sami lahko preverijo tudi nivo olja pogonskega motorja, nivo hladilne tekočine, tlak in morebitne vidne poškodbe tekalne površine ter bočnic pnevmatik in globino profila. Če letno prevozijo malo kilometrov, je lahko profil tudi pri npr. štiri leta stari pnevmatiki morebiti še dober, a ker se tudi pnevmatike starajo in lahko z leti otrdijo, je vredno razmisliti o menjavi.

Inštruktor varne vožnje, tudi sam motorist, prav tako svetuje pregled delovanja vzvodov (ročici zavor in sklopke – če je hidravlična, je treba preveriti nivo tekočine), morebitne vidne zunanje poškodbe napeljav zavornega sistema in vseh vzvodov ter električne napeljave – preveriti je treba, ali vsa svetlobna telesa delujejo (glavne luči spredaj, zadaj, zavorna luč, smerne utripalke). Preveriti je treba tudi vzmetenje in baterijo. Pri pogonskih prenosih je treba preveriti: pri jermenskem pogonu morebitne vidne poškodbe, pri verigi primerno namaščenost in napetost, pri kardanskem prenosu pa nivo olja in spoje zaradi morebitnega maščenja. Tudi na pogonskem motorju se lahko z vizualnim pregledom opazi morebitno zamaščenost vseh spojev. Ne gre pozabiti na serijsko ali morebitno dodatno vgrajeno opremo (nosilci kovčkov, ščitniki ipd.), pri katerih se lahko prav tako pojavi poškodba, tudi zaradi izrabljenosti. Z rednim čiščenjem motornega kolesa bodo motoristi lahko še pravočasno opazili nepravilnosti in jih odpravili.

Psihofizična pripravljenost motoristov 

Motorji so pozimimi resda počivali v garažah, a to ne pomeni, da so se morali zimskemu spanju predati tudi motoristi. Zima je primeren čas za vzdrževanje in izboljšanje psihofizične kondicije motoristov. 

Na začetku sezone se moramo zavedati, da nimamo enake motoristične kondicije kot na koncu prejšnje sezone, ko smo že prevozili več tisoč kilometrov. Glede na to, da vožnja z motornim kolesom zahteva popolno psihofizično prisotnost in občutek, bodimo na to ob začetku sezone še posebej pozorni. Pri vožnji enostavno ne smemo delati napak, saj je že najmanjša napaka lahko usodna.

Safran kot izkušen motorist opozarja, da smo na motorju med vožnjo nenehno izpostavljeni vremenskim vplivom, kot so jutranji mraz, dnevna vročina, veter, dež …, kar pa nas lahko že hitro utrudi in poslabša pogoje vožnje. Tudi sam sedežni položaj na motociklu nas po njegovih besedah sili v nekoliko prisiljeno držo, kar lahko pripelje do mravljinčenja rok, nog ali predela zadnjice.

Predlagamo, da na začetku sezone motoristi izbirajo krajše izlete z večkratnimi postanki. Ne glede na dolžino vožnje, pa ne smemo pozabiti na primerno zaščitno obleko.

Prvi sončni žarki še ne pomenijo odličnih voznih pogojev

Ravno pomladni čas je tisti, ko se mora kar nekaj dejavnikov povezati, da se vzpostavijo čim bolj normalni vozni pogoji. Prvi topli pomladanski sončni žarki še ne pomenijo zadosti ogretega vozišča, da bi se lahko pnevmatiki segreli na primerno delovno temperaturo. Tudi če je vozišče suho, lahko v zatišnih legah še pričakujemo vlago in nižje temperature vozišča. Spomladanski dež bo opral ceste, temperature bodo ogrele vozišče, seveda pa morajo tudi skrbniki cest opraviti potrebna skrbniška, vzdrževalna dela. Vsaka zima na žalost pusti svoj davek, poudarja Safran.

Motoristi lahko vse do poletnih mesecev na cestah pričakujejo pesek, prah z ostanki soljenj, v višje ležečih predelih pa še morebitne ostanke snega ob cesti, ki se topi, in je zato cestišče spolzko. Ceste so tudi polne zalivk, razpok, udarnih lukenj, kanalizacijskih jaškov, kolesnic, rezkanega asfalta in podobno, vse to pa so lahko pasti za motoriste.

Opozarja še, da je ključno zavedanje, da so se vozniki avtomobilov in drugi udeleženci v prometu čez zimo odvadili prisotnosti motoristov na cestah, zato je treba biti na začetku sezone še toliko bolj pozoren in previden.

Še glede zaščitne opreme

Safran opozarja, da je čeprav je edini zakonsko obvezni del motoristične opreme zaščitna motoristična čelada, to za varnost motorista nikakor ne zadostuje.

Za opremo motociklista velja, da je obleka njegova druga koža. Ta poleg čelade zajema še motoristične hlače, jakno, škornje, rokavice, zelo priporočljiva pa je tudi zaščita hrbtenice. Motoristično opremo kupujemo glede na tip motornega kolesa. Stalna skrb zanjo prinaša občutno večjo udobnost pri uporabi in pričakovano stopnjo varnosti. Doba uporabe je zato lahko zelo različna. Poškodovana obleka je lahko tudi nevarna, saj ne nudi pričakovane zaščite.

Svetuje ustrezno skrb za čelado, saj je to bistvenega pomena za dobro zaščito in tudi za uporabo. Notranjost je pri večini čelad snemljiva in pralna. Če je vizir spraskan, ga je treba zamenjati, za čiščenje pa ne uporabljamo agresivnih čistil, zadostujeta že voda in mehka krpa.

Proizvajalci čelad po Safranovih navedbah priporočajo menjavo nekje po petih letih starosti, kar pa je odvisno tudi od skrbi in načina uporabe. Čelada je lahko »utrujena« že po nekaj letih, saj je vseskozi izpostavljena vremenskim vplivom. Vsekakor ji velja nameniti pozornost z obiskom pri pooblaščenem serviserju, ki bo hitro in strokovno ocenil potrebne popravke ali celo zamenjavo. Čelada, ki je bila izpostavljena udarcu (padec) ali celo uporabljena ob nesreči, ni več varna. Lahko se namreč zgodi, da na zunanji strani ni vidne nobene poškodbe, skriti deli obloge, ki igrajo pri zaščiti bistveno vlogo, pa so poškodovani. Tu je rešitev le nova čelada.

V primeru nesreče bo le ustrezna in pravilno pripeta motoristična čelada opravila svojo nalogo.

Safran opozorja še na pomen vidnosti:

Kričeče barve so vidne in vse druge udeležence opozarjajo na njihovo prisotnost v prometu, pri tem pa naj tega ne izkoriščajo. Hitrost je treba stalno prilagajati. Še posebej velja primerna in pričakovana hitrost v naseljih, kjer se zgodi največ nesreč z udeležbo motoristov, tudi smrtnih.

Torej, četudi se z motorjem odpeljemo »samo na kavo«, poskrbimo za ustrezno pripravo motorja, zaščitno obleko, bodimo pozorni in osredotočeni na vožnjo ter druge udeležence v prometu in upoštevajmo predpise, saj je največ hudih prometnih nesreč ravno v domačem kraju.

"Zaradi veščin, ki sem jih pridobil na tečaju varne vožnje na Vranskem, postajam boljši motorist. Na cesti, naj bo v avtomobilu, motorju ali peš, se počutim bolj varnega," pravi Jožko Gregorovič.

 

 

Programi varne vožnje za motoriste

Tečaj varne vožnje rešuje življenje. Trenirajte z našimi izkušenimi inštruktorji varne vožnje v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem. Člani AMZS do 30 % ugodneje.

Več

Ključne besede


Varna vožnjaAMZS Center varne vožnjemotoristiČeladeMotorVojko Safran

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

97

Priljubljenost članka

97

Shrani

Delite s prijatelji