1987
+386 1 530 53 53
Spektakel z najboljši motokrosisti sveta na motorjih do 250 ccm je privabil 30 tisoč gledalcev. Zmagal je petkratni svetovni prvak Joel Robert, najboljši Slovenec pa je bil Jože Zupin. O pomenu tega dogodka ter radizelske proge za AMD Orehova vas in slovenski motošport so ob jubileju svoje mislili strnili Anton Breznik, predsednik Avto-moto zveze Slovenije, ki je pred petimi desetletji na dirki vodil tehnično komisijo za verifikacijo, Silvin Vesenjak, nekdanji predsednik, danes pa član upravnega odbora AMD Orehova vas, in nekdanji vrhunski motokrosist Sašo Kragelj, ki je imel ta privilegij, da je v času svoje tekmovalne kariere na dirki za svetovno prvenstvo lahko nastopil na domačih tleh. Kot štirileten deček pa se je na eni od dirk svetovnega prvenstva v Orehovi vasi motokrosističnim krogom prvič predstavil tudi najboljši slovenski motošportnik vseh časov Tim Gajser.
Bogata zgodovina in izjemen obisk
Začetki avto-moto športa na Slovenskem sovpadajo z ustanovitvijo Kranjskega avtomobilnega kluba leta 1909, kar velja za začetek združevanja slovenskih avtomobilistov in motociklistov ter s tem Avto-moto zveze Slovenije, ki ima tudi vlogo nacionalne športne zveze za motošport in karting. Pod njeno okrilje tako sodi tudi motokros – panoga, ki je slovenskemu motošportu doslej prinesla največje uspehe.
Motokros se je v Sloveniji začel uveljavljati v 60. letih 20. stoletja. Prvo dirko za svetovno prvenstvo v motokrosu so sicer leta 1968 organizirali v Avto-moto društvu Tržič, na progi Podljubelj, 10. maja letos pa bo minilo 50 let, odkar je najboljše motokrosiste sveta gostila Orehova vas. Ob progi Radizel se je takrat zbralo neverjetnih 30 tisoč gledalcev, ki so z velikim zanimanjem spremljali 51 tekmovalcev iz 19 držav. Boje za točke svetovnega prvenstva na motorjih do 250 ccm so v svet v neposrednem prenosu pospremile tudi televizijske kamere tedanje RTV Ljubljana.
V organizacijo dirke so bili vpeti številni domačini. Med njimi je bil tudi sedanji predsednik Avto-moto zveze Slovenije Anton Breznik. »Dirka je bila velik mejnik za AMD Orehova vas in tudi za slovenski motošport. Z njo smo se postavili ob bok takratnim znanim organizatorjem dirk, kot sta bila Opatija ali Beograd, ki je imel avtomobilske dirke. Motokros se je nato začel razvijati s še večjo intenzivnostjo.«
V pripravo prireditve je bilo vpeto celotno okolje. Nihče ni želel manjkati in vsak je želel prispevati svoj delež pri izvedbi. Takrat 20-letni Breznik je vodil tehnično komisijo za verifikacijo. »Vedeti sem moral ogromno pravil in tehničnih podrobnosti. Seveda je bilo vse skupaj drugače, kot to poznamo danes. V organizacijo je bil angažiran ves kraj, vsa društva, vsa gospodinjstva. Postavljali smo slavoloke, v Mariboru so bile spremljevalne kulturne prireditve, v spominu pa mi je ostalo ogromno število gledalcev. Zasluge za izvedbo gredo takratnim funkcionarjem, ki so imeli radi šport in so bili zanesenjaki ter resnični zaljubljenci v bencinske športe.«
Vse skupaj je teklo kot po maslu, saj so imeli v AMD Orehova vas, ki je do takrat delovalo le dobrih trinajst let, kar nekaj izkušenj z organizacijo dirk državnega prvenstva ter mednarodnih preizkušenj nižjega ranga. Med tistimi, ki so bili na dirki leta 1970, je tudi Silvin Vesenjak. Nekdanji tekmovalec, potem pa funkcionar in tudi predsednik AMD Orehova vas, v katerem je zdaj član upravnega odbora, se majske preizkušnje motokrosistov izpred petih desetletij zelo dobro spominja: »Od leta 1964 sem z očetom Stankom hodil na dirke, a takrat je bil poškodovan, prav tako stric Milko, zato nista mogla nastopiti. Najboljši Jugoslovan je bil tako član AMD Tržič Jože Zupin, tudi večkratni državni prvak. Spomnim se obiska tekme, saj je bilo 30 tisoč gledalcev. To je bil spektakel!« Zmagovalec preizkušnje na radizelski progi je bil petkratni svetovni prvak Joel Robert. Za Belgijcem se je na drugo mesto uvrstil Miroslav Halm (Češkoslovaška), tretji na zmagovalnem odru pa je bil Robertov rojak Sylvain Geboers.
Radizelska proga je kraljica vseh prog
Večina, ki je kadarkoli vozila na tej progi, se strinja, da je nekaj posebnega – ne samo v slovenskem, temveč evropskem in svetovnem merilu. Nekdanji vrhunski motokrosist in slovenski reprezentant, zdaj pa uspešen trener Sašo Kragelj pravi: »To je svetovna kraljica vseh prog. Kar se tiče infrastrukture in konfiguracije, je ena najlepših, kar sem jih v življenju prevozil. Pa to ne mislim zato, ker je praktično na mojem domačem dvorišču, ampak preprosto zato, ker ima vse, kar motokros proga mora imeti. Za tekmovalce in slovenske voznike je ena najzahtevnejših ter nudi dobro podlago vsem, da so lahko uspešni na dirkah v tujini.«
V društvu so na progo in organizacijo dirk v različnih kategorijah zelo ponosni: »AMD Orehova vas od leta 1963 prireja tekmovanja v motokrosu in ima v Sloveniji najdaljšo tradicijo«, je povedal Silvin Vesenjak. Doslej so na radizelski progi priredili 17 dirk za svetovno prvenstvo.
Posnetek prve dirke na kraljici motokrosa v Radizelu leta 1963
A sodobnim zahtevam ter zelo ostrim pogojem, ki jih za izvedbo predpisuje mednarodna motociklistična zveza FIM, je težko zadostiti, česar se zelo dobro zaveda tudi predsednik AMZS Breznik: »Imeli smo nekaj načrtov, kako bi spet prišli do organizacije dirke, a naleteli na vrsto ovir in težav. Takšna dirka zahteva tudi najmanj milijon evrov vložka, kar je velik finančni zalogaj, ki ga ni lahko pokriti oziroma zanj najti sredstev. Strokovnega potenciala je dovolj, želje so, simpatizerji, ki bi bili pripravljeni finančno podpreti projekt organizacije, tudi so. Morda nam v prihodnosti uspe. Milijon je veliko, ampak gledati je treba tudi spremljevalne prireditve, s katerimi se lahko pokrije dobršen del vložka. Menim, da bi bilo z veliko truda ter s posluhom lokalne skupnosti in politike spet moč dobiti organizacijo takšne dirke na najvišji svetovni ravni, še zlasti, ker imamo trikratnega svetovnega prvaka v motokrosu Tima Gajserja.«
Podobnega mnenja je Silvin Vesenjak, ki je imel v času predsedovanja društvu že načrt, kako dirko izpeljati: »Bil je povsem realen stroškovnik. Obiskala sta nas tudi že vodja prog za svetovno prvenstvo in vodja logistike. Ugotovili smo, da proga ustreza brez kakšnih drastičnih posegov, potrebno bi bilo urediti le parkirišče, ki mora zadostiti velikemu številu spremljevalnih kamionov, dvajset ali več. Največ težav je bilo pri denarju. Milijon je magična številka, okrog katere se vse vrti, in to bi bilo zelo težko spraviti skupaj.«
Sašo Kragelj si želi, da bi Orehova vas znova gostila dirko najvišjega ranga med posamezniki, med katerimi ima Slovenija v aktualnem svetovnem prvaku v prestižnem razredu MXGP Timu Gajserju najodličnejšega ambasadorja slovenskega motokrosa. A tudi Kragelj meni, da je preveč neznank, da bi dirko lahko dobili ter jo izvedli: »Realno ne vidim možnosti izvedbe na obstoječi progi, saj bi bilo treba zadostiti nekaterim kriterijem, ki jih sodobni motokros ima in zahteva, stezo na določenih mestih razširiti, tu pa trčimo na lokalno skupnost. Tima Gajserja njegovi navijači najverjetneje žal ne bodo gledali na dirki svetovnega prvenstva v motokrosu na tej progi.«
Tim Gajser navdušil na radizelski progi
In ko je že govora o čudežnem dečku slovenskega motokrosa, Breznik izpostavi še en svoj, kot pravi, zelo ljub spomin na radizelsko progo in trikratnega svetovnega prvaka:
Spomnim se, kako se je Tim pri zgolj štirih letih na dirki za svetovno prvenstvo v Orehovi vasi prvič predstavil motokrosističnim krogom. Že takrat so se vsi čudili, kako neverjeten otrok je. Sedel je na motorju, z nogami ni segal niti do tal, oče Bogo ga je potisnil in suvereno se je odpeljal po progi. Zasluge za Timov uspeh, kot tudi za dosežke mnogih drugih slovenskih motošportnikov, so zagotovo predvsem družinske. Prepričan pa sem, da je infrastruktura, ki jo slovenska avto-moto društva in klubi, tudi s podporo in pod okriljem AMZS kot panožne zveze, vzpostavljajo in gradijo, dala in še daje plodna tla za razvoj in spodbudo mladih talentov ter dodaten elan za strokovno delo na tem področju.
AMD Orehova vas ima 5. in 6. septembra 2020 v koledarju FIM izvedbo dirke svetovnega prvenstva zelo atraktivnih motokros prikoličarjev, ki pa je zdaj zaradi pandemije koronavirusa pod velikim vprašajem. Predsednik društva Bojan Geiser je povedal, da mora s člani upravnega odbora do 12. maja 2020 mednarodni motociklistični zvezi sporočiti, ali se bo tekmovanje izvedlo ali bo odpovedano.
