Mulec v solzah sreče na cilju Dakarja

Sanje številnih najboljših motoristov na svetu so nastopiti na reliju Dakar in najtežji vztrajnosti reli tudi uspešno končati - vrhunski rezultat je samo bonus. Tudi letos sta bila med elitno konkurenco jezdecev dvokolesnih strojev za premagovanje surove narave z licenco AMZS nastopila dva Slovenca, Simon Marčič in Toni Mulec. Mariborčan, ki je nastopil na svojem desetem reliju Dakar, zaradi težav z okvarami motorja cilja to pot ni videl.

12 etap, 14 dirkaških dni, neusmiljena narava, en reli Dakar

Drugi zaporedni dirkaški začetek leta se je veliko bolj uspešno zaključil za Tonija Mulca, ki je v cilj zahtevnega relija prišel izmučen, toda ponosen nad dosežkom, ki ga je dosegel. Vse tekmovalne dneve mu ni šlo zlahka, prej nasprotno. Zahtevna navigacija, neusmiljena narava, pasti za vsakim ovinkom so pustile svoje posledice. Bolj kot se je reli Dakar bližal koncu, bolj je moral testni dirkač KTM-a stisniti zobe in iz sebe izvleči maksimum. Še najbolj na deseti etapi od Al Ule do Al Ule, ko je na drugem delu 612-kilometrske preizkušnje zadel v skalo, zdrsel po tleh in precej poškodoval motor: »Zjutraj sem se zbudil z bolečim grlom in brez glasu, a glava je bil začuda bistra, jaz pa odlično razpoložen. Na povezovalni etapi me je spet prezeblo, a to je zdaj že klasika. Po prvih kilometrih speciala, ko sem se še nekoliko lovil, pa sem padel v tisti famozni tok, ko vse teče in kar letiš. Vse do nekaj malega pred nevtralizacijo sem navigiral sam – in to brez napak. Malo pred cono za točenje bencina sem ujel Sandersa in Lepana, ju poskusil prehiteti, a mi je zmanjkalo nekaj metrov. V drugi del speciala sem tako štartal v prah, a sem se kljub temu dobro znašel. Vse je bilo več ali manj v redu, dokler nisem na 200. kilometru za trenutek pogledal v potno knjigo in – poletel. S prednjim kolesom sem zadel v skalo in oddrsal po kamnih. K sreči sem padel tako, da sem ostal cel, kar pa ni mogoče trditi za motor. Utrgal sem sklopko ter skrivil radiator za vodo in olje! Leva plastika se je nato motorja držala le z nalepkami in me ovirala pri vožnji. Sklopke nisem mogel uporabljati, a skrbelo me je predvsem zaradi motorja. Ko se je prižgala lučka za temperaturo, sem precej spustil plin in molil do cilja, da me motor ne bi izdal. Po čudežu se mi motor ni povsem pregrel.«

Kljub vsem težavam se je reli sredi puščave za Mulca končal srečno. V cilj 12. etape od Yanbuja do Yanbuja je prišel cel in izvedbo 2024 končal na 15. mestu v skupnem seštevku med motoristi.

Težko mi je ubesediti občutke, ki se mi porajajo ob prihodu v cilj. Danes je bil še en nor dan tega norega Dakarja. Na štartu sem se lomil med občutki odgovornosti ter željo, da še kaj iztisnem iz sebe in dirkam na vse ali nič. A etapa je bila zelo hitra, dirkaška, zato na njej ni bilo več mogoče narediti razlike, le napako! Ko sem na kilometru 105 zapeljal na plažo, pa so mi popustile vse zavore. Začutil sem adrenalin cilja, dobil kurjo kožo! Sentinell mi je piskal, ker sem šel 160km/h, kar je najvišja dovoljena hitrost. 30 kilometrov pred koncem so se mi še ulile solze, tako da sem še komaj videl pred sabo. Preplavljali so me mešani občutki: od zadovoljstva, do olajšanja, hude utrujenosti, veselja, ponosa! Upam, močno upam, da sem ljudem nekaj povrnil, da so ponosni name. Tale finiš je bil zame čisto drugačen kot lanski, še tisočkrat bolj čustveno nabit, saj sem bil pred tremi meseci še preveč polomljen, da bi se Dakar zdel sploh dosegljiv,

je po prihodu v cilj 12. etape povedal Mulec. 

Peti najboljši v svoji kategoriji

Tako kot Marčič je imel svoje težave tudi Toni Mulec, ki se je v drugem delu relija večino časa boril sam s seboj:

Manj etap nas loči do konca, bolj naporna postaja bitka s samim sabo. Pritisk narašča, adrenalin narašča, etape se vlečejo in vse težje je ohraniti mirno glavo. Poskušam čim manj gledati rezultate in ohranjati fokus na cilj. A vsi smo pod kožo krvavi in tekmovalci začenjajo drug nad drugim izvajati pritisk. Debatam o končnih rezultatih in špekulacijah se na široko ogibam, zato pa rad pogledam sporočila in komentarje od doma. Ti me napolnijo z energijo in me opominjajo, da ne smem po nepotrebnem tvegati. Ni konca do konca!

V zaključnih etapah, ki so dodobra preizkusile njegovo voljo in tudi telesno pripravo, je imel več težav kot na začetku, ko se je spogledoval že z uvrstitvijo med najboljšo deseterico v absolutni konkurenci ter stopničkami v svoje razredu. Na koncu je osvojil 5. mesto v svojem razredu Rally2 in kot omenjeno 15. mesto v skupnem seštevku.