(Raz)širitev

Najprej nekaj o imenu, ki bi se moralo pravzaprav končati s črko k, saj je povzeto po otoku pred Alasko, enako pa se imenujejo tam živeči veliki medvedi. A če bi se ime končalo s črko k, bi bilo ime preveč podobno znani znamki iz fotografskega sveta, zato so pri Škodi k spremenili v q, izgovorjava pa je skoraj enaka. Lahko bi torej rekli, da je yeti, snežni človek, ki je dal ime doslej edinemu Škodinemu terencu, sedaj dobil družbo medveda kodiaqa.

Ime je sicer pomembno, a za uveljavitev pri kupcih so veliko bolj pomembne druge lastnosti. Kodiaq je dolg 4,7 metra, je torej precej večji kot yeti. Škodin oblikovalec Josef Kaban je tudi pri tem avtu zelo dobro opravil svoje delo, saj avto z dolgo medosno razdaljo, kratikimi previsi, s poudarjenimi bočnimi linijami, v prednjem delu pa že iz superba znano masko, ki jo dopolnjuje štiri prednje luči – ob žarometih še visoko postavljene meglenke, deluje zelo všečno. V zadnjih lučeh z LED tehniko je Kaban spet poudaril češko tradicijo oblikovanja kristala. Terensko zasnovo kodiaqa poudarjajo dokaj ozke plastične obloge odprtin za kolesa in širše obloge pragov.

Škoda je znana po prostornosti svojih avtov in temu se ni izneveril niti kodiaq, saj je potniška kabina zelo prostorna in je tudi v drugi vrsti sedežev dovolj prostora za kolena, po višini pa ga je tako ali tako dovolj. Je pa kodiaq na voljo tudi s sedmimi sedeži – tedaj se zadnja dva sedeža zložita v dno prtljažnega prostora. Za lažji dostop bočni sedež v drugi vrsti lahko pomaknemo naprej, kar olajša dostop do zadnjih sedežev, ki pa sta postavljena dokaj nizko in zato primerna za prevoz le na krajši razdalji. Tudi sicer je zadnja klop vzdolžno pomična, kar omogoča tudi prilagajanje velikosti prtljažnika. Ta v petsedežnem kodiaqu meri od 720 do 2065 litrov, a tedaj avto nima dvojnega dna prtljažnika, ki omogoča, da ob prevrnjenih naslonih sedežev v drugi vrsti dobimo ravno dno prtljažnika. Za varen prevoz prtljage so na voljo razni pripomočki za pritrditev in obešanje, prav tako lahko v dno prtljažnika spravimo sneti prekrivni rolo, ki sicer deluje na pritisk.

Voznikovo delovno okolje je vzorno urejeno. Klasična instrumentna plošča je pregledna, na sredini armaturne plošče je velik zaslon za dodatne informacije in prikaz navigacije, zaslonu pred sovoznikom, ki je bil v prototipu kodiaqa, pa so se v serijskem avtu pričakovano odrekli. Odprtine za prezračevanje so ozke in visoke.

Ker je kodiaq narejen na znani modularni prečni platformi, to opredeljuje tudi njegove tehnične lastnosti. Marca prihodnje leto, ko bo zapeljal tudi na slovenski trg, bo na izbiro pet motorjev: trije bencinski s prostornino od 1,4 do 2-litra z močjo od 92 do 132 kW, ob tem pa še dva dizelska, oba 2-litrska s 110 in 140 kW. Ob ročnem menjalniku bodo kupci lahko posegli tudi po DSG menjalniku – prvič v Škodinem avtu tudi po 7-stopenjskem. Prenos moči bo v osnovi na prednji kolesi, pri najmočnejših štirih motorjih pa bo prenos lahko tudi na vsa štiri kolesa ob pomoči preskušene tehnike z elektronsko uravnavano lamelno sklopko (haldex 5) in z možnostjo izbire raznih voznih programov (sneg, teren) kot pri VW tiguanu.

Tudi kodiaq ponuja nekaj znanih Škodinih posebnosti kot je na primer v prednjih vratih spravljen dežnik, pa strgalo za led pri odprtini za nalivanje goriva, novost pa je plastična zaščita vrat, ki ob odprtju zaščiti rob vrat, da ne poškoduje drugih avtov.

Na voljo bodo tudi številni elektronski pripomočki za varnejšo in udobnejšo vožnjo, ki jih poznamo že iz superba, prav tako pa razne storitve infotainment sistema, ki temeljijo na povezanosti avta z internetom. Kodiaq je opremljen tudi s sistemom za samodejni klic v sili.
Kolikšna bo kodiaqova cena, še ni znano, a glede na sorodno tehniko ne bi smel biti prav veliko dražji od primerljivo opremljenega superba. Če bo cena zmerna, si pri Škodi glede na lastnosti vsekakor lahko obetajo dober odziv pri kupcih.