Evropska raziskava o bleščanju sodobnih žarometov

Avto-moto

Varno zame, nevarno za ostale? Z vse večjo razširjenostjo LED žarometov prihaja tudi vse več pritožb nad slepljenjem drugih udeležencev v prometu.


Sodobni LED žarometi so nedvomno ena od najkoristnejših pridobitev avtomobilskega tehnološkega razvoja. V primerjavi s halogenskimi žarometi svetijo svetleje, širše in bolj homogeno - in zato zelo pozitivno vplivajo na varnost v vožnji. A z vse večjo razširjenostjo LED žarometov prihaja tudi vse več pritožb nad slepljenjem drugih udeležencev v prometu. Evropska raziskava 10 avtomobilskih klubov, v kateri so prek AMZS sodelovali tudi slovenski vozniki, je potrdila, da je bleščanje žarometov moteče - in da ima to lahko resne posledice za voznike in za varnost v prometu. Marsikateri voznik ob nenadni zaslepitvi na primer nekaj časa vozi na slepo … 

Pritožbe o bleščanju oziroma slepljenju sodobnih LED žarometov niso redke in tudi niso nič novega. V sodelovanju z ostalimi evropskimi klubi je AMZS že pred štirimi leti izvedel preskus bleščanja oziroma slepljenja, ki je ugotovil, da v določenih situacijah lahko pride do neprijetne in nevarne zaslepitve drugih udeležencev v prometu z LED žarometi. Vozniki so se pritoževali, da zaradi tega slabše vidijo in oteženo zaznavajo predmete, občutijo pa tudi nelagodje pri vožnji ponoči. 
Da bi dobili natančnejše odgovore o vplivu bleščanja žarometov in avtomobilskih luči, smo skupaj z devetimi drugimi evropskimi avtomobilskimi klubi (ANWB na Nizozemskem, IAM v Veliki Britaniji, BiHAMK v Bosni in Hercegovini, NAF na Norveškem, ÖAMTC v Avstriji, ADAC v Nemčiji, TCS v Švici, TCB v Belgiji in ACL v Luksemburgu) v teh državah izvedli raziskavo, v kateri smo voznike povprašali o njihovih opažanjih glede  bleščanja v prometu. 

V AMZS anketi o bleščanju je z odgovori sodelovalo 2766 anketirancev, kar je dodaten dokaz, da je bleščanje žarometov pri nas nezanemarljiva težava. Na Norveškem je na primer v anketi sodelovalo 1108 voznikov, na Nizozemskem pa 17.514 …

Veliko večino vprašanih moti bleščanje

V Sloveniji se skoraj 90 odstotkov voznikov počuti zaslepljenih.

Nekateri le redko (11,5 odstotka) ali skoraj nikoli (3,8 odstotka), a približno 45 odstotkov občasno, redno (24,2 odstotka) ali skoraj vedno (15 odstotkov). To pomeni, da bleščanje v cestnem prometu občasno ali bolj ali manj redno moti približno tri četrtine vprašanih.

Največ težav ob slabi vidljivosti

Več kot polovica vprašanih (55,8 odstotka) opaža težave z bleščanjem predvsem pri slabi vidljivosti, kamor štejejo na primer tema, megla, močno deževje ali sneženje. A več kot četrtina vprašanih (25,4 odstotka) enake težave občuti tudi pri zmanjšani vidljivosti, v katero štejemo nizko sonce, bleščanje sonca ali mrak. Ker je v Sloveniji slaba ali zmanjšana vidljivost dokaj pogost pojav, bleščanje žarometov pogosto opaža več kot tri četrtine vprašanih.

Glavni krivec: dolge luči

Kaj ljudi v cestnem prometu najbolj zaslepi? Odgovor smo poiskali z vprašanjem: kateri viri svetlobe drugih vozil vas zaslepijo med vožnjo? 
Odgovori so jasni: 40,4 odstotka vprašanih meni, da so to nezasenčeni žarometi oziroma dolge luči, 19,4 odstotka jih meni, da so to zasenčeni žarometi oziroma kratke luči. A več kot 20 odstotkov vprašanih moti oziroma slepi tudi prižgana meglenka. Ostali viri svetlobe niso tako moteči - le 4,9 odstotka vprašanih na primer motijo zavorne luči. 

Bleščeča svetloba: moteča do neznosna

Zaslepljenost med vožnjo je za voznike lahko zelo neprijetna, kar so potrdili tudi odgovori na vprašanje: kako doživljate zaslepitev zaradi svetlobe drugih vozil?
Šest od desetih voznikov (62,5 odstotka) vprašanih je v raziskavi AMZS navedlo, da je takšno bleščanje moteče, 16,3 odstotka jih meni, da je na meji sprejemljivosti, 9 odstotkom vprašanih pa se bleščanje žarometov zdi neznosno. Le 10 odstotkov vprašanih meni, da je tovrstno bleščanje sprejemljivo. 

Vpliv bleščanja: slaba vidljivost in razdraženost

Na vprašanje, kakšne vplive ima na voznika zaslepitev z lučmi, so slovenski vozniki odgovorili, da jih 47,7 odstotka slabo vidi ali zaznava okolico okoli vira svetlobe, 18,5 odstotka vidi razpršeno svetlobo oziroma svetlobno zaveso, za 17 odstotkov vprašanih pa takšna zaslepitev pomeni razdraženost. 

Vsak osmi voznik pogleda stran ali pripre oči

Kako se slovenski vozniki odzovejo na bleščanje žarometov nasproti prihajajočih vozil? Osem voznikov od desetih ob zaslepljenosti pogleda stran (37,1 odstotka) ali pripre oči (38,7 odstotka). 10 odstotkov anketirancev ob zaslepljenosti pomežikne, le 6 odstotkov pa jih na bleščanje ne reagira. 

Zaskrbljujoče je spoznanje, da vozniki med vožnjo zaradi zaslepljenosti pogledajo stran od ceste ali celo zamižijo: če zamižijo le za eno sekundo, v tem času pri hitrosti 50 km/h prevozijo skoraj 15 metrov povsem na slepo

Posledice bleščanja: stres in izogibanje vožnji ponoči

Slovenske voznike smo prosili, naj opišejo učinek, ki ga občutijo, ko jih zaslepijo luči oziroma žarometi. Tudi odgovori na to vprašanje so potrdili, da bleščanje predstavlja veliko težavo za varnost v cestnem prometu. 37,8 odstotka vprašanih je sicer menilo, da bleščanje nima drugih vplivov na njihovo vožnjo, a pri 24 odstotkih vprašanih to vseeno povzroča stres in razdražljivost, za 10 odstotkov vprašanih utrujenost in druge psihične težave, kar 21 odstotkov vprašanih pa je odgovorilo, da se zaradi vseh vplivov bleščanja izogibajo vožnji ponoči. 

Večina je za večjo zaščito pred bleščanjem

Več kot polovica vprašanih v raziskavi meni, da je treba poostriti predpise in zakonske standarde, ki urejajo bleščanje svetlobnih virov pri avtomobilih. 27 odstotkov jih meni, da to ni tako nujno, le 12,6 odstotka vprašanih pa jih meni, da za to ni potrebe. 

Naslednji korak: zahteva za poostritev tehničnih standardov in predpisov

Več kot tri četrtine vprašanih priznava, da je tehnološki napredek na področju avtomobilske osvetlitve izboljšal vidljivost iz avta ponoči (in s tem varnost na cesti), a - kot kaže naša raziskava -, na račun varnosti ostalih voznikov in udeležencev v prometu. 
S to raziskavo je AMZS od svojih članov in ostalih uporabnikov dobil jasen mandat, da zastopa njihove interese in zahteva večjo zaščito pred nepotrebnim bleščanjem. Trenutni predpisi v okviru postopka EU za homologacijo so neustrezni, saj ne ščitijo dovolj voznikov. Na temelju raziskave bodo AMZS in drugi avtomobilski klubi v okviru mednarodne avtomobilske zveze FIA od organizacij kot sta UNECE in Evropska komisija zahtevali, da posodobijo in prevetrijo predpise in tehnične standarde, ki urejajo avtomobilska svetlobna telesa.

Kako zmanjšati vpliv bleščanja pri sebi in drugih voznikih?

Priporočila AMZS voznikom

Ne usmerjajte pogleda neposredno v žaromete nasproti vozečih vozil: raje osredotočite pogled na cesto pred vami ali na desni vozni pas, 
poskrbite za očiščeno vetrobransko steklo,
če nosite očala, poskrbite, da boste imeli vselej očiščena stekla brez prask,
redno nadzorujte višino svetlobnega snopa žarometov vašega avta,
če je avto naložen in nima sistema za samodejno nastavitev, ustrezno prilagodite višino snopa žarometov, 
ob slabi vidljivosti in slabem vremenu preklopite na zasenčene luči, saj le tako svetijo tudi zadnje luči - tudi če imate luči s samodejnim preklopom med dnevnim in zasenčenim načinom,
redno kontrolirajte svoj vid.

Psihološko in fizično: Bleščanje in zaslepljenost

Ko govorimo o slepljenju oziroma bleščanju, nad katerim se pritožujejo številni vozniki, strokovnjaki opozarjajo na dve vrsti bleščanja - občuteno oziroma psihološko bleščanje in izmerjeno oziroma fizično bleščanje. Nobeno od obeh bleščanj sicer ne poškoduje očesa, a pravo oziroma izmerjeno bleščanje ima lahko posledice, ki vplivajo na vožnjo oziroma na varnost.
Premočna svetloba namreč obremeni svetlobne receptorje na očesni mrežnici z nenadnimi spremembami in močnimi kontrasti. Zato na primer ob močni svetlobi avtomobilskega žarometa ne vidimo predmetov, ki so v neposredni bližini: šarenica zaradi svetlobe zoži zenico, ne more pa spremeniti močnega kontrasta med svetlobo in senco, v kateri se skriva predmet. Ko nas zaslepi močna svetloba avtomobilskega žarometa, zato zelo slabo vidimo stvari v okolici svetlobnega snopa.

VIDEO: Meglenke le takrat, ko ne vidimo dlje od 50 metrov!

Več kot 20 odstotkov vprašanih v naši raziskavi je na vprašanje, kateri viri svetlobe jih najbolj slepijo, odgovorilo, da so to zadnje meglenke. Ker se to zgodi predvsem takrat, ko je vidljivost dobra in vklop meglenk ni potreben, naj ponovimo pravilo o vklopu meglenk: uporaba zadnjih meglenk je dovoljena le, kadar je vidljivost manjša od 50 m. Uporaba zadnjih meglenk pa sploh ni dovoljena na vozilu, za katerim vozi na majhni razdalji drugo vozilo - na primer v koloni vozil. 

 

 

Ključne besede


BleščanjeAMZS raziskavableščanjebleščanje luči

Vam je članek všeč?

Zaploskajte mu – kliknite in držite gumb. Dlje, ko boste ploskali, bolj vam je članek všeč. Z aplavzom nam sporočate, kateri članek izstopa. Hvala!

350

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Priljubljenost članka

350

Shrani

Delite s prijatelji