Ali sodobni LED žarometi res povzročajo moteče bleščanje?

Naprave

Test: Slepljenje oziroma bleščanje avtomobilskih žarometov


Sodobni LED žarometi so nedvomno ena od najkoristnejših pridobitev avtomobilskega tehnološkega razvoja. V primerjavi s halogenskimi žarometi svetijo svetleje, širše in bolj homogeno - in zato zelo pozitivno vplivajo na varnost v vožnji. A z vse večjo razširjenostjo LED žarometov prihaja tudi vse več pritožb nad slepljenjem drugih udeležencev v prometu. Ali LED žarometi res preveč slepijo?

Ko govorimo o slepljenju oziroma bleščanju, nad katerim se pritožujejo številni vozniki, strokovnjaki opozarjajo na dve vrsti bleščanja - občuteno oziroma psihološko bleščanje in izmerjeno oziroma fizično bleščanje. Nobeno od obeh bleščanj sicer ne poškoduje očesa, a pravo oziroma izmerjeno bleščanje ima lahko posledice, ki vplivajo na vožnjo oziroma na varnost.

Premočna svetloba obremeni svetlobne receptorje na očesni mrežnici; še zlasti z nenadnimi spremembami in močnimi kontrasti. Zato na primer ob močni svetlobi avtomobilskega žarometa ne vidimo predmetov, ki so v neposredni bližini: šarenica zaradi svetlobe zoži zenico, ne more pa spremeniti močnega kontrasta med svetlobo in senco, v kateri se skriva predmet. Ko nas zaslepi močna svetloba avtomobilskega žarometa, zato zelo slabo vidimo stvari v okolici svetlobnega snopa.

LED svetlobne diode so zelo učinkovite: na površini manj kot kvadratni milimeter svetijo s takšno energijsko učinkovitostjo kot precej večje ksenonske žarnice. 

Svetloba slepi še bolj, če je vetrobransko steklo umazano

Slepljenje oziroma bleščanje avtomobilskih žarometov v naših očeh lahko dodatno okrepi tudi stanje vetrobranskega stekla; svetloba slepi bolj, če je to umazano ali opraskano. Dodatno težavo predstavlja staranje oči, saj z leti oči postanejo občutljivejše za slepljenje iz močnih virov svetlobe, vse težje pa se tudi spopadejo z ostro mejo med svetlobo in temo - pri mehkejših svetlobnih prehodih je bleščanja manj.

Tehnična značilnost LED svetlobne tehnike je tudi velika vsebnost modre svetlobe v svetlobnem spektru. Tudi zato LED žarometi svetijo z “dnevno” svetlobo, kar pa mnogi udeleženci v prometu označujejo za neprijetno. Človeško oko namreč močneje reagira, če je v svetlobnem spektru poudarjena ena barva - v tem primeru modra.

Natančnejša raziskava slepljenja oziroma bleščanja je poudarila razlike med dvema zasnovama LED žarometov.

Kakšni LED žarometi najbolj slepijo?

Natančnejša raziskava slepljenja oziroma bleščanja je poudarila razlike med dvema zasnovama LED žarometov: LED žarometi s projekcijsko lečo (na primer v škodi karoq) in LED žarometi s površinskim odbojnikom (kakršni so v novem renaultu cliu). Pri obeh je vir svetlobe enak - LED svetlobna dioda.

LED žarometi s projekcijsko lečo, ki so po dimenzijah lahko precej manjši, imajo manjšo svetlečo površino, a tudi večjo svetilnost. Zaradi tega zelo močno slepijo in je nemogoče neposredno gledati v žaromet.

LED žarometi s površinskim odbojnikom svetlobo iz LED diod odbijajo in usmerjajo svetlobo ob pomoči posebnega ukrivljenega odbojnika, ki zagotavlja večjo odbojno površino in bolj homogeno razpršitev svetlobe. Takšni žarometi imajo manjšo svetilnost, a tudi manj slepijo oziroma se bleščijo.

Takšnim zaključkom pritrjuje tudi naš test, ki je zajel številne avtomobile z LED žarometi. Pri teh smo izmerili svetlobno jakost na razdalji 20 cm od žarometa in v točki, kjer je bila svetlobna jakost največja. S spektrometrom oziroma spektroskopom, ki meri porazdelitev svetlobnega toka po frekvenci ali valovni dolžini, smo izmerili barvno temperaturo svetlobe, ki jo oddaja svetlobna dioda žarometa.

Pri avtomobilih z LED žarometi smo izmerili svetlobno jakost na razdalji 20 cm od žarometa in v točki, kjer je bila svetlobna jakost največja.


Rezultati našega testa so nedvoumni: LED žarometi s projekcijsko lečo, za katero se nahaja LED vir svetlobe, slepijo oziroma se bleščijo precej močneje kot LED žarometi z odbojnikom svetlobe. To so potrdili tudi očesni zdravniki oziroma oftalmologi, ki so to težavo ponazorili z vodo: če svetlobo zamenjamo z vodo in to spustimo skozi večje število šob v ročki domače prhe, je prhanje veliko bolj prijetno, kot če enako količino vode z večji tlakom usmerimo skozi eno samo odprtino oziroma šobo.

Podobno kot naša koža se obnašajo tudi naše oči: pri točkovnem viru svetlobe do naših oči pride enaka količina svetlobe kot pri razpršenem viru svetlobe, le da jo sprejme manj svetlobnih receptorjev, ki pa so zato bolj obremenjeni. Voznik nima le občutka, da je zaslepljen, ampak ga premočna svetloba v resnici slepi.
Vozniki sicer nikoli dlje časa ne gledamo v središče žarometov nasproti vozečega avta, a na varnost v vožnji lahko vpliva tudi kratkotrajna zaslepljenost: po kratkotrajni zaslepljenosti naše oko rabi nekaj časa, da se znova prilagodi na manj svetlobe, v tem času pa je naš vid okrnjen.

Bleščanju bi se lahko izognili

Primerjava obeh zasnov sodobnih LED žarometov je nedvoumno pokazala, da slepijo LED žarometi s projekcijsko lečo, pri katerih zunanji opazovalci vidijo vir svetlobe - svetlobne diode. Pri LED žarometih z odbojnikom svetlobe vir svetlobe ni viden neposredno, ampak vidimo razpršen odboj svetlobnih diod v odbojniku svetlobe - in zato nas močna svetloba ne moti toliko. Res je, da imajo projekcijski LED žarometi prednost, ko delujejo kot dolgi žarometi in kot funkcijski del prilagodljivih žarometov, kot žarometi za zasenčene luči pa niso v ničemer boljši od odbojnih LED žarometov. Rešitev proti bleščanju je torej na dlani: LED žarometi bi morali vsebovati obe zasnovi: za zasenčene luči bi morali imeti odbojnik svetlobe, za dolge luči pa projekcijsko zasnovo.

LED svetlobne diode so primerne za vsa svetlobna telesa v avtu. Krmiljenje je enostavno in hitro, kar dokazujejo dinamični smerniki pri nekaterih avtih.

Priporočila AMZS avtomobilski izdelovalcem

Žarometi in ostala svetlobna telesa naj bodo zasnovana in oblikovana čim bolj homogeno in enakomerno, brez poudarjenih točkovnih svetlobnih virov,
žarometi naj bodo oblikovani tako, da ni mogoč pogled neposredno v vir svetlobe,
mehanizem za dnevne luči naj preklopi na zasenčene luči že ob rahlem zmanjšanju vidljivosti,
žarometi naj pri počasni vožnji ali v koloni svetijo z manjšo svetilnostjo, kontrastna meja med svetlobo in temo naj ne bo tako ostra,
svetilnost žarometov bi morala biti zakonsko omejena, saj bodo v prihodnosti LED žarometi vse manjši in močnejši.

Priporočila AMZS voznikom

Ne usmerjajte pogleda neposredno v žaromete nasproti vozečih vozil: raje osredotočite pogled na cesto pred vami ali na desni vozni pas, poskrbite za očiščeno vetrobransko steklo,
če nosite očala, poskrbite, da boste imeli vselej očiščena stekla brez prask,
redno nadzorujte višino svetlobnega snopa vaših žarometov,
če imate naložen avto, ustrezno prilagodite višino snopa vaših žarometov, če nimate sistema za samodejno nastavitev,
ob slabi vidljivosti in slabem vremenu preklopite na zasenčene luči, saj le tako svetijo tudi zadnje luči - tudi če imate luči s samodejnim preklopom med dnevnim in zasenčenim načinom,
redno kontrolirajte svoj vid.

Rdeče in bleščeče
Slepijo lahko tudi zadnje luči

V Motoreviji smo pred leti že objavili test bleščanja zadnjih in zavornih LED luči, v katerem so meritve pokazale, da LED zadnje luči sicer ne slepijo nič bolj kot luči s klasičnimi žarnicami in da so pritožbe voznikov nad bleščanjem zelo subjektivne narave; največkrat je zanje krivo dejstvo, da so sodobne LED zadnje luči oblikovane drugače kot klasične luči in da avtomobilski izdelovalci v luči vgrajujejo žarnice z večjo svetilnostjo. Ta je še poudarjena zato, ker so LE diode - oziroma svetlobni viri - manjše od žarnic z žarilno nitko in tudi zavzemajo manj prostora - od tod vtis, da svetijo močneje, čeprav v resnici to ne vpliva na vid.

Je pa tudi res, da v primerjavi z žarometi v zadnje luči med vožnjo gledamo večkrat in precej dlje. Še zlasti je to moteče, ko stojimo pred semaforjem in gledamo v bleščeče zavorne luči avtomobilov pred nami. Rešitev so večfunkcijske LED luči, ki zagotavljajo 100-odstotno svetlost podnevi in pri zmanjšani vidljivosti, ponoči pa z zmanjšano svetilnostjo omilijo bleščanje.


Ljudje nismo nočne živali

Naše oči ponoči niso prav učinkovit “instrument” - vožnji ponoči so naše oči le delno prilagojene. Ob tem na naš vid - in tudi bleščanje oziroma slepljenje - vpliva tudi starost in zdravje oči. Pri mlajših so osrednji vzrok za bleščanje optične lastnosti očesa, ki se spreminjajo glede na velikost zenice, pri starejših pa so vzrok za bleščanje lahko očesne spremembe oziroma bolezni, med katerimi je najpogostejša siva mrena. Še eden od razlogov za težave ob nočni vožnji je tudi utrujenost, ki se pogosto začne s suhimi očmi, ki težave z bleščanjem in slabšo zaznavo kontrastov ob šibki svetlobi le še dodatno povečajo.

Pešci naj bodo vidni in previdni

Vidnost ponoči lahko povečajo tudi pešci sami z zavedanjem, da so ponoči manj vidni. Med drugim je pomembno, da nosijo svetla oblačila in odsevnike ter da imajo tudi lučko, če hodijo po neosvetljenih cestah. Strokovnjaki priporočajo uporabo odsevnih teles tudi pri rekreativnih tekačih.

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Nazaj