AMZS test zadnjih luči 2015

| Ostalo

Svetlobna telesa v LED tehniki zadnja leta v avtomobilizmu doživljajo silovit razmah. A ni vse dobro, kar se sveti; zadnje luči v LED tehniki so začele motiti udeležence v prometu. S tokratnim preskusom smo želeli preveriti, ali LED zadnje luči – še zlasti zavorne – res bolj slepijo in bleščijo kot luči s klasičnimi žarnicami.


Zaslepljeni?

V zadnjih letih so se LED luči razširile v vse avtomobilske razrede. Če so bile v začetku LED luči zaradi slabših zmogljivosti namenjene osvetlitvi notranjosti, na primer za osvetlitev simbolov na armaturni plošči, so danes LED luči primerne za vse, tudi za glavne žaromete, smernike in zadnje luči. Majhne dimenzije LED luči in njihova svetlobna gostota omogočata strukturirane oblike ali majhne točke svetlobnih teles.

V primerjavi s klasičnimi žarnicami imajo LED luči otipljive prednosti. LED luči zasvetijo hitreje (razlika je od 50 do 70 ms), kar na primer pri zavornih lučeh pomeni boljši reakcijski čas voznikov za nami. LED luči imajo tudi daljšo življenjsko dobo – nekajkratnik življenjske dobe žarnice z žarilno nitko. Ob vsem tem LE dioda porabi precej manj električne energije kot klasična žarnica – to razbemenjuje avtomobilsko električno omrežje in na koncu tudi prihrani pri gorivu.

Svetlo, bleščavo?

A z LED lučmi so se pojavile tudi težave, ki jih pri klasičnih žarnicah ni. Signalne funkcije avtomobilskih luči, na primer zavorne luči ali smernika, uravnava in določa zakonodaja (ECE homologacijske norme), ki je bila zasnovana še v časih izključno klasičnih žarnic z žarilno nitko. Zakonodaja na primer predpisuje število tovrstnih luči, položaj na avtomobilu, a tudi barvo in svetilnost teh luči. Tako na primer ECE norma za zavorno luč predpisuje svetilnost 260 cd (enota se imenuje kandela), za dinamično zavorno luč, ki spreminja svetilnost glede na intenzivnost zaviranja, pa je ta norma celo 730 cd. Tolikšna svetilnost pri dimenzijsko zelo majhnih LED lučeh pa pomeni veliko svetlobno gostoto – in ta pri marsikateremu opazovalcu lahko povzroči bleščanje.

Veliko voznikov se tako pritožuje, da zavorne luči sodobnih avtomobilov svetijo premočno, kar je še zlasti v stoječi koloni zelo moteče. Zaradi tega, na primer, slabše vidijo hkrati vklopljen smernik.

To so tudi glavni razlogi, da smo preskusili različne zavorne luči na dva načina – objektivno oziroma izmerljivo ter subjektivno oziroma z anketiranjem sodelujočih preskuševalcev.

Za test smo izbrali avtomobile, pri katerih so kupcem na voljo tako zadnje luči s klasičnimi kot z LED žarnicami – le tako je mogoča neposredna primerjava dveh svetlobnih tehnologij. Takšna avta sta na primer seat leon ST in škoda octavia. Na preskus pa smo vzeli tudi novi mercedes razreda C z najsodobnejšimi zadnjimi lučmi – te imajo vgrajene večfunkcijske LED luči, ki prilagajajo svetilnost razmeram na cesti (različno svetijo ponoči, podnevi, v vožnji ali na mestu). Za primerjavo smo preskusili tudi citroen C4 picasso, ki ima vgrajene LED zadnje luči z oznako “edge-light”; te dajejo videz poudarjeno ostrih robov, saj svetloba izvira iz zelo majhne površine.

Preskus je zasnovan tako, da skuša ponazoriti bleščanje zadnjih luči avtomobilov, ki stojijo v koloni. Pri oceni bleščanja je treba razlikovati med dvema načinoma ocenjevanja; objektivnim in subjektivnim. Pri objektivnem ocenjevanju, ki je izmerljivo, gre za vpliv bleščanja na vid udeležencev v prometu in oceno, ali zaradi bleščanja zavornih luči slabše vidijo druge predmete v svojem zornem kotu. Pri subjektivni oceni smo se osredotočili na dojemanje bleščanja pri 52 posameznikih, ki so sodelovali v preskusu. Starost anketirancev je bila od 19 do 72 let.

LED sveti drugače, a ne slepi

Rezultati testa so nadvse zanimivi. Zadnje luči v LED tehniki objektivno in izmerljivo ne slepijo udeležencev v prometu nič bolj kot luči s klasičnimi žarnicami z žarilno nitko. Pritožbe voznikov nad bleščanjem so torej zelo subjektivne narave; največkrat je zanje krivo dejstvo, da so sodobne LED zadnje luči oblikovane drugače kot klasične luči in da avtomobilski izdelovalci v luči vgrajujejo žarnice z večjo svetilnostjo. Ta je še poudarjena zato, ker so LE diode – oziroma svetlobni viri – manjše od žarnic z žarilno nitko in tudi zavzemajo manj prostora – od tod vtis, da svetijo močneje, čeprav v resnici to ne vpliva na vid.

Najsodobnejše večfunkcijske LED zadnje luči (takšne luči ima mercedes razreda C) naj bi najbolje upoštevale spremenljive svetlobne razmere (noč, dan, med vožnjo ali pri stanju na mestu), omogočale vidnost v vseh razmerah in preprečevale bleščanje pri stanju na mestu. Vendar pri Mercedesu niso najbolje izkoristili vseh možnosti te tehnologije; ponoči in pri stanju na mestu luči sicer svetijo manj intenzivno, a še vedno enako močno kot pri drugih avtih na testu. Da bi bile res učinkovite, bi morala biti intenzivnost v teh razmerah manjša. Bolje so se takšne luči odrezale podnevi in ob slabših vremenskih razmerah (megla, dežni pršec), kjer ob večji intenzivnosti tudi v resnici zagotavljajo boljšo vidnost.

Tudi luči Citroenovega C4 picassa s poudarjenimi in ostrimi svetlobnimi robovi v praksi ne prinesejo prednosti pri vidnosti ali preprečevanju bleščanja. Geometrični videz luči – značilen svetlobni podpis – se pri tej tehnologiji ne spreminja; daje le subjektivni vtis večje svetlosti.

Smo pa med našim preskusom zaznali še eno zanimivo dejstvo: tako objektivno kot subjektivno dojemanje bleščanja je zelo odvisno od starosti udeležencev. Z leti oziroma starostjo očesna leča namreče postane motna oziroma zamegljena, zaradi česar drugače lomi in razprši svetlobo, kar udeleženec zazna kot bleščanje. Še zlasti je to izrazito pri osebah starejših od 60 let.

Učinkovite večfunkcijske LED luči

Čeprav je naš test ovrgel trditve, da LED zadnje luči ovirajo vidljivost drugih v prometu, ki se nahajajo za avtomobilom z LED lučmi, veliko udeležencev vseeno poroča o bleščanju in slabši vidljivosti.

Mercedes je z razredom C pokazal, kako lahko rešimo te težave. Večfunkcijske LED luči zagotavljajo 100-odstotno svetlost podnevi in pri zmanjšani vidljivosti, ponoči pa z zmanjšano svetilnostjo omilijo bleščanje. Rešitev bi se izkazala za še boljšo, če bi bila svetilnost ponoči oziroma ob zaustavljenem avtu še malo manjša.

AMZS z ostalimi sodelujočimi evropskimi avtomobilskimi klubi zato od avtomobilskih izdelovalcev zahteva, da sledijo Mercedesu in začnejo v avtomobile vgrajevati zadnje luči s takšno tehnologijo. Po naših spoznanjih je to edini način, da se svetlost zadnjih luči prilagaja svetlobnim in okoljskim razmeram, pri tem pa zmanjša subjektivni vtis o prevelikem bleščanju.

Svetla prihodnost

LED luči so na pohodu in nobenega razloga ni, da jih ne bi imeli na svojem novem avtu. Naš test je dokazal, da LED luči na splošno ne povzročajo bleščanja.

Če pa imate sami težave z bleščanjem luči avtomobilov pred vami, lahko to omilite tako, da v stoječi koloni odvrnete pogled neposredno z luči avtomobila pred vami in ga usmerite mimo luči – četudi oblika oziroma svetlobni podpis avta pred vami poglede vleče nase.

Citroen C4 picasso

Picassove zadnje luči so oblikovane v tridimenzionalni podobi in v “edge-light” tehnologiji.

Luči so na voljo za doplačilo ali kot del najbogatejšega paketa opreme. Tehnologija “edge-light” pomeni, da ima zadnja luč le en vir svetlobe, ki opravlja več funkcij. Luč sveti kot pozicijska luč, ob pritisku na zavorni pedal pa se ne prižge dodatna luč, ampak isti vir svetlobe zasveti močneje. Pri meritvah jakosti osvetlitve je luč citroena C4 picassa med vsemi preskušenimi dosegla najvišje vrednosti. Kot najbolj svetlo – torej s subjektivnimi merili – so jo opisali tudi anketiranci.

Mercedes razred C

Večfunkcijske zadnje luči razreda C se prilagajajo okolici oziroma svetlobnim razmeram. Pri vožnji podnevi zavorna luč in smerniki svetijo s 100-odstotno močjo.

Da luči ne bi slepile drugih, ponoči oziroma v temi med vožnjo svetijo z 80-odstotno močjo. Če mercedes razreda C ponoči stoji na mestu – na primer pred semaforjem –, luči svetijo le s 60-odstotno močjo. Le zadnje meglenke v vseh razmerah svetijo enako močno.

Podnevi so mercedesove zadnje luči dobro vidne, ponoči pa kljub manjši moči na meritvah dosegajo povprečne vrednosti jakosti osvetlitve. Glede na prilagodljivo zasnovo bi lahko ponoči luči svetile še malo šibkeje in tako še bolj preprečevale bleščanje. Zagotovo pa so tovrstne večfunkcijske luči korak v pravo smer.

Škoda octavia (klasične in LED luči)

Škoda octavia je serijsko opremljena z lučmi s klasično žarnico z žarilno nitko, LED luči pa so del doplačljive opreme – serijsko so na voljo le pri različici L&K. Octaviine klasične zadnje luči so se na meritvah izkazale z visokim kontrastnim pragom – višjega imajo le octaviine LED luči. Klasične zadnje luči dosegajo le povprečno jakost osvetlitve, LED lučem pa smo namerili drugo največjo jakost osvetlitve. Kljub temu tudi po preskusu ne moremo trditi, da octaviine LED zadnje luči slepijo udeležence v prometu; vrednosti vseh preskušenih luči so si namreč zelo blizu.

Seat leon ST (klasične in LED luči)

Seatov leon je serijsko opremljen s klasičnimi lučmi, LED luči pa so del bogatejših paketov opreme FR in cupra. Na preskusu se je izkazalo, da klasične luči z žarnico svetijo močneje, višji pa je tudi kontrastni prag. Anketiranci so leonove klasične luči ocenili kot sprejemljivo svetle.

Leonove LED zadnje luči so na meritvah dosegle druge najnižje vrednosti in se uvrstile za Mercedesove večfunkcijske luči – tako meritve kot anketiranci so leonove LED luči ocenili za manj bleščave kot klasične luči z žarnico.

Kako vidimo luči?

Bleščanje je širok in ne prav natančno določljiv pojem. Zato je pomembno, da ob ocenjevanju poznamo in prepoznamo različne pojme, pa tudi da ločimo med fizičnim bleščanjem in psihološkim dojemanjem bleščanja.

Svetlobni tok je količnik količine svetlobe in časa. Pri lučeh to pomeni celotna oddana svetloba, neodvisno od smeri svetlobnega toka.
Moč svetlobe je moč svetlobnega sevanja nad določenim kotom. Je edina vrednost, ki je pri zadnjih lučeh zakonsko določena in omejena, vse preskušene luči pa to vrednost dosegajo.

Jakost osvetlitve je razmerje med svetlobnim tokom in osvet-ljeno površino – opisuje, koliko svetlobe pade na določeno površino. Jakost osvetlitve je edina izmerljiva vrednost, s katero lahko izmerimo bleščanje.

Gostota svetlobnega toka nam pove, kolikšen je svetlobni tok na enoto površine. Gostota svetlobnega toka je pomembna, saj jo ljudje zaznavamo kot vtis svetlosti na neki površini.

Kontrastni prag je objektivno merilo in pomeni najmanjši še sprejemljiv kontrast, ki ga ima nek predmet ob svetlobnem viru, da ga še lahko vidimo oziroma prepoznamo. Večja kot je jakost osvetlitve iz vira svetlobe, večji je kontrast nekega predmeta ob viru svetlobe, ki ga opazujemo. Tega predmeta zato ne vidimo dobro.

Fizično bleščanje je izmerljivo in objektivno. Predstavlja resnično zmanjšanje vidnosti okolice zaradi vira svetlobe, ki s svojo jakostjo slepi naš pogled.
S psihološkim bleščanjem opisujemo neprijetne občutke, ki jih doživljamo, ko gledamo nek vir svetlobe. To neprijetno stanje ne pomeni nujno tudi slabše vidljivosti; ljudje recimo kot neprijetno označujemo svetlobo z višjimi barvnimi temperaturami, čeprav ima ta pri meritvah enako jakost osvetlitve. Psihično bleščanje ni izmerljivo, ampak je subjektivno; pri anketirancih smo ga določili ob pomoči vprašalnikov.

Ključne besede

NasvetinasvetiAMZS testLučiLEDBleščanje

Avtorji

Blaž Poženel

Blaž Poženel

Odgovorni urednik

Sorodne novice

Nazaj