Kratek test: Suzuki vitara 1,4 boosterjet allgrip elegance

Prenovljena Suzukijeva vitara je v razmerju med ceno, uporabnostjo in tehnologijo nedvomno eden najbolj prepričljivih avtomobilov na slovenskih cestah.

Prepričljiv paket varnosti in uporabnosti

Z odličnim štirikolesnim pogonom se suvereno pelje tudi takrat, ko pod kolesi zmanjka asfalta. Ne preseneča dejstvo, da je vitara poleg dacie duster eden najbolj prodajanih cestnih terencev s 4x4 pogonom pri nas.

Ob prenovi se je Suzukijeva uspešnica v povprečju podražila za okoli 500 evrov, a hkrati še okrepila nabor serijske opreme. V testni opremi elegance ima voznik na voljo praktično vse najpomembnejše sodobne vozniške pomočnike vključno s sistemom za prečni nadzor prometa zadaj za več varnosti na parkiriščih. Predvsem pa vsi sistemi delujejo zelo zanesljivo. Izpostaviti velja še počutje v kabini: vstopanje je enostavno, sedežni položaj dovolj visok, preglednost dobra, kombinacija mehkejše plastike armature in ogrevanih sedežev oblečenih v kombinacijo usnja ter alkantare pa temu “ljudskemu” cestnemu terencu doda celo kanček glamurja. Razočarajo le trdoplastične obloge vrat in nekoliko cenen občutek ob zapiranju, kar velja tudi za prtljažna vrata. Prtljažnik je s 375 litri dovolj prostoren in ima uporabno dvojno dno.

220 Nm navora že pri 1500 vrtljajih 

Prožen 1,4-litrski prisilno polnjen bencinski štirivaljnik je odlična zamenjava 1,6-litrskega atmosferskega motorja. Največji navor (220 Nm) na vsa štiri kolesa dostavi že pri 1500 vrtljajih. Na asfaltu je vitara prijetno poskočna. Tudi onstran robnikov se pozna prirast navora in ob izdatni pomoči učinkovitega štirikolesnega pogona se vitara postavlja med terensko najbolj pogumne cestne terence. Kolesa zmorejo v resnih razmerah poiskati oprijem. Na terenu smo pogrešali le še kakšen dodatni centimeter oddaljenosti od tal (18,5 cm) in predvsem pravo rezervno kolo, saj se vitara zmore peljati po zelo slabih poteh. Ob vsem kar zmore ostaja zmerna tudi s porabo: 7,3 litra goriva je v povprečju na 100 kilometrov zahtevala med našim preskusom. Poudarjamo pa, da smo uživali na zobnikih njene pogonske mehanike. 

Pod črto ...

Vitara je ob prenovi po videzu in varnostni opremi za korektno ceno še odločneje stopila v korak s časom, obenem pa z učinkovitim štirikolesnim pogonom ohranja zavidljiv terenski pogum.

Všeč nam je +

všečna oblika, prožen in močan motor, učinkovit 4x4 pogon, varnostna oprema

Ni nam vešč -

cenene notranje obloge vrat, brez rezervnega kolesa, upravljanje potovalnega računalnika

Tehnični podatki

Ne boji se gozda, kolovozov, strmin, blata in zime

Voznik lahko vitari povsem prepusti prilagajanje na vozne razmere ali pa poseže v delovanje štirikolesnega pogona allgrip. Med prednjima sedežema je namreč vrtljivo stikalo za nadzor pogona, ki je v osnovi vedno nastavljeno na samodejni (auto) način delovanja. Za več varnosti in natančnosti ob uživanju v ovinkih voznik vklopi lahko vklopi dinamični način (sport), na mokrih oziroma zasneženih cestah pa snežni (snow) program štirikolesnega pogona. Ker pse je vitara sposobna spoprijeti tudi z bolj zahtevnimi, resnejšimi podlagami kot sta denimo blato ali bolj globok sneg, ima voznik kot zadnji steber obrambe oprijema in vlečne sile v zimskem načinu na voljo še vklop funkcije lock.

S tem “zaklene” razmerje navora med prednjimi in zadnjimi kolesi. Vitara se je brez večjih težav sposobna rešiti iz jarka, ko sta hkrati v zraku dve kolesi. Na obeh oseh ima namreč elektronski diferencialni zapori, ki s pomočjo sistemov ABS, ASR in ESC zaznajo katero kolo je ostalo povsem brez oprijema ter navor preusmerijo h kolesu z boljšim oprijemom. le po dveh kolesih. V prid boljšim terenskim voznim lastnostim je mogoče popolnoma izklopiti sistem za nadzor zdrsa koles in stabilnosti vozila. V najtežjih, pogojih, ko je na vsak način potrebno obdržati inercijo je na kolesa potrebno spraviti vsak razpoložljiv kW moči in Nm navora. Med sodobnimi križanci in cestnimi terenci ji zato upravičeno lahko rečemo pustolovka. Na terenskem poligonu AMZS centra varne vožnje na Vranskem smo pogrešali le kakšen dodaten centimeter pod avtomobilom, saj je od tal je oddaljena precej povprečnih 18,5 centimetrov. To v svetu klenih terencev ni ravno varna višina za težje podvige na brezpotju. Tudi prednji previs ne omogoča ekstremnih vstopnih kotov. Nadpovprečno dobro vitra obvladuje strmino: navzgor reduktor nadomešča s skrajšano prvo prestavo, navzdol pa z učinkovitim sistemom za nadzorovan spust s hitrostjo pod 10 km/h. Vitara je sposobna “splezati” precej daleč in tam zunaj, kjer zmanjka ceste je veliko bolj pogumna kot bi ji na prvi pogled kdo utegnil prisoditi. Pozitivno preseneti v zelo zahtevnih razmerah, zato ni naključje, da je vitara ljubljenka zelene bratovščine, gozdarjev, urgentnih zdravnikov in visokogorskih “vikendašev”. Upravičeno. Če bi imela še reduktor in nekoliko krajši previs spredaj, bi jo brez težav označili za terensko kleno. A ta čin oziroma mehansko-vozna lastnost trenutno v Suzukijevi družini pripada ikoni - jimnyju.