Test: Dacia spring comfort plus

Izbira dragih in zmogljivih električnih avtov je bogata in pestra, poceni električnih avtov pa na trgu ni: Daciin spring je edini električni avto, ki ga - vsaj pogojno - lahko označimo za cenovno dostopnega. Ampak: je res vreden toliko, kot stane? Kakšne kompromise moramo skleniti, če se odločimo zanj?

Ena od najvišjih ovir za razmah električne mobilnosti pri nas je visoka cena električnih avtomobilov, ki so precej dražji od funkcionalno, dimenzijsko in prostorsko primerljivih avtov s klasičnimi motorji. Ta razlika v ceni je največja prav v razredu manjših in cenovno dostopnejših avtomobilov, ki so pri nas še vedno med najbolj prodajanimi.
Tega zavozlanega gordijskega vozla so se doslej lotili le redki avtomobilski izdelovalci, razvozlal pa ga v resnici ni še nihče - tudi Dacia s springom ne.

Prikupna podoba, neevropske mere, skromna kakovost

Da spring ni evropski avto - narejen je namreč na osnovi Renaultovega (in Dongfengovega) avta K-ZE za kitajske ceste - je jasno že iz njegovih zunanjih in notranjih mer. V dobrih 3,7 metra dolgem in manj kot 1,6 metra širokem avtu s trendovsko podobo cestnega terenca, ki je manjši kot je videti na slikah, je malo prostora; tako spredaj kot zadaj je gneča s prostorom za komolce, zadaj je poleg tega prostor zelo tesno odmerjen tudi za kolena in glave. Že sedanje na zadnjo klop je težavno, saj je premalo prostora za stopala.
Tudi voznik bo imel težave s prostorom in udobjem: odmik voznikovega sedeža je za večino odraslih premajhen za nastavitev pravilnega položaja za volanom, povrhu je nenastavljiv volanski obroč postavljen še precej prenizko. Najvišji član naše redakcije je imel volanski obroč med obema kolenoma in zato resne težave s sedenjem.
Pravzaprav je še najbolj uporaben del springove kabine prtljažnik z 290 litri prostornine; na okrogel kubik prostora ga povečamo s preklopom celotnega naslonjala zadnje klopi naprej. Prtljažnik ima precej visok nakladalni rob in skoraj nobenih plastičnih oblog, takšen skromen kakovostni vtis pa spring pusti tudi drugod v kabini: veliko trde plastike, precej gole kovine, ne prav ugledno umetno usnje na preprostih (in premajhnih) sedežih … 

Domače vozniško okolje

Pri upravljanju in multimedijskem sistemu spring ponuja domače Daciino in Renaultovo okolje: na sredini armaturne plošče je zaslon preproste multimedijske naprave R-link, pod njim so stikala gretja in zračenja, pod nadstreškom armaturne plošče pa je kombinacija svetlobnih prikazov in monokromatskega zaslona z vsemi za vožnjo potrebnimi podatki vključno s podatkom o napolnjenosti akumulatorskega sklopa in dokaj natančnim prikazom dosega. Zaradi majhne širine in zato ozkih vrat stikali za odpiranje stekel najdemo pod zaslonom multimedijske naprave …

Težave na cesti

Malo prostora v kabini, preproste materiale in skromno kakovost izdelave morda še lahko vzamemo v zakup, slabo vozniško ergonomijo in slabo usklajeno podvozje ter vzmetenje pa težje. Springa pestijo vozniške težave, ki nimajo zveze z njegovim električnim pogonom: podvozje s kratko medosno razdaljo in majhnimi kolesi se slabo spopada z cestnimi neravninami, blaženje ni prav učinkovito, ne prav natančen volanski mehanizem ne ponuja nobenih povratnih informacij, smerna stabilnost je slaba, voznik pa težko oceni meje zdrsa avta, še zlasti na mokri oziroma spolzki cesti. 

(Ne)varnost

Še eno pomanjkljivost springa velja omeniti, mimo katere ne bi smel iti noben kupec: varnost. Spring je na varnostnem preskusu Euro NCAP osvojil le eno od petih zvezdic in je s tem rezultatom eden od najmanj varnih avtomobilov na cestah. Pri tem velja spomniti, da za slab rezultat ni bilo krivo le pomanjkanje sodobnih asistenčnih sistemov (od teh ima spring vgrajen le sistem za samodejno zaviranje v sili, ki deluje šele od hitrosti 30 km/h naprej), ampak tudi slaba strukturna trdnost springove karoserije, ki v preskusnem trku ni zadovoljivo zaščitila potnikov, kar je med sodobnimi avtomobili redkost.

Najboljša plat: električni pogon

Še najbolj prepričljiv element springa je njegov električni pogonski sklop, čeprav je na papirju videti zelo skromno: sinhroni električni motor zmore le 33 kW (44 KM), spring pa do 100 km/h pospeši v dolgih 19,1 sekunde. A v resnici spring v vožnji - če se držimo mestnih ulic in podeželskih cest - pusti veliko bolj dinamičen vtis; z mesta do kakšnih 60 km/h se požene odločno, tudi korak s prometom drži z lahkoto, le pri prehitevanju si velja vzeti veliko prostora in časa. Na avtocestah je veselja konec pri 125 km/h, pa še to hitrost avto doseže le s precej zaleta. Akumulatorski sklop s 27,1 kWh omogoča normni doseg 260 km, v resnici in v zimskem času pa le 160 km, kar je pričakovano in sprejemljivo za takšen avto - tako kot realna poraba energije 17,3 kWh/100 km v primerjavi z normno porabo 13,9 kW/h.

Pod črto ...

Za dobro opremljenega springa s paketom opreme comfort plus je treba odšteti 18.290 evrov. Tudi če odštejemo subvencijo Eko sklada, je cena takšnega avta previsoka, saj po našem mnenju ne ustreza niti našim najosnovnejšim standardom varnosti, kakovosti, udobja in uporabnosti. Dejstvo, da ga poganja elektrika, ne bi smelo zniževati teh standardov.

Všeč nam je +  

okretnost, živahnost pri nižjih hitrostih, všečna podoba

Ni nam všeč -

varnostna zasnova, skromna ponudba asistenčnih sistemov, prostornost, neudoben položaj za volanom, visoka cena

Tehnični podatki