Več kot polovica obiskovalcev bencinskega servisa sploh ne natoči goriva

Bencinski servisi so eden najbolj očitnih dokazov, kako hitro in korenito se spreminja mobilnost. Nekoč je bila črpalka le nujna in zgolj osnovna postojanka za voznika in avto, danes pa na velikih bencinskih servisih več kot polovica obiskovalcev sploh več ne natoči goriva. Naftne družbe so se že preobrazile v celovite ponudnike energentov z razširjeno trgovsko ponudbo in storitvami. Pa se nakupovanje na bencinskih servisih splača?

Še ne tako dolgo nazaj je le malokdo pomislil, da bi se na bencinski servis odpeljal po mleko in kruh ali po listek igre na srečo. Na črpalki si sem ter tja poleg voznikov, ki so prišli natočiti gorivo, morda srečal lokalnega mehanika, ko je sredi vikenda reševal kakšen jermen ali menjal akumulator.

A svet se bliskovito hitro spreminja. Sodobna mobilnost ima svoje zahteve, hiter življenjski in prometni tempo pa spreminja navade. Nekoč zgolj naftne družbe so se preobrazile v energetske in trgovske družbe, bencinske črpalke pa postajajo podobne velikim trgovskim centrom s celovito ponudbo blaga, hrane in storitev. Ob tem spretno izkoriščajo dejstvo, da so njihove zelo dobro založene police tik ob ročicah in stikalih za oskrbo z energijo, brez katere ni mobilnosti, vse skupaj pa je postavljeno neposredno ob vsakdanjih poteh večine ljudi. Ko k temu dodamo še 24-urni delovni čas, je jasno, zakaj je na bencinskih servisih vse več kupcev, ki ob vseh mogočih urah pridejo po kruh, mleko, pizzo, pa vstopnico za koncert ali na vplačilo športne stave …

Kašen je torej delež obiskovalcev, ki na prodajna mesta največje slovenske energetske družbe ne pridejo po gorivo, temveč v trgovino? Matjaž Šifkovič, direktor Petrolove organizacije in upravljanja prodajnih mest pravi:

Več kot polovica obiskovalcev bencinskega servisa sploh ne natoči goriva. Primerjalno košarica goriva in ostalega trgovskega blaga ter storitev seveda ni enaka, ker ima gorivo večjo vrednost na rezervoar, v povprečju med 40 in 70 evri. Se pa v nakupovalni košarici povečuje delež prehrane in drugih dobrin široke potrošnje.

Vse več nočnih nakupov

V Petrolu največ obiskov, ki niso povezani z nakupom goriva, beležijo v mestih in manjših krajih. Sandi Salkič, direktor komuniciranja, pojasni: “Število kupcev, ki živijo v bližini prodajnega mesta in se mimogrede ustavijo na bencinskem servisu, je zelo pomembno. Prav tako je pomemben tudi vpliv konkurence v bližini, ki ponuja prehrano in ostale artikle. Delež kupcev, ki se ustavi na naših prodajnih mestih v nočnih urah, je vsako leto večji in predstavlja že pomemben del celotne prodaje. Dobro prodajo beležimo tudi v času, ko so ostale trgovine zaprte; takrat se seveda poveča prodaja predvsem prehrane, svežih živil, sadja, kruha, mleka, pekovskih izdelkov …

Tudi pri v družbi OMV Slovenija potrjujejo, da se navade in pričakovanja potrošnikov na poti in ob obisku bencinskih servisov spreminjajo. S ponudbo si prizadevajo izpolnjevati precej visoka pričakovanja. V OMV izpostavljajo gastronomsko ponudbo, ki je vse pomembnejši del poslovanja mreže njihovih bencinskih servisov. Tudi oni izpostavljajo pomembnost priročne lokacije, prihranka časa in pa seveda možnosti nakupa v času, ko so ostale trgovine zaprte. Zato servise postavljajo na takih točkah, ki ustrezajo prej omenjenim merilom, gostje pa po tovrstnih izdelkih in storitvah največ povprašujejo ob vikendih. Največ trgovskih nakupov pri OMV beležijo ob pomembnih tranzitnih poteh z visoko frekvenco prometa, na poteh v mesta in iz njih ter tudi v mestih. Njihovi obiskovalci najbolj povprašujejo po osvežilnih pijačah, kavi, sendvičih, pekovskemu pecivu, čokoladah, slanih in sladkih prigrizkih, sladoledu, časopisih in tobačnih izdelkih. “Nebencinski” gostje v vse večji meri povprašujejo tudi po bančnih storitvah, plačevanju položnic, vplačilu športnih stav in loterije ter nakupu vstopnic za dogodke.

Tudi iz MOL-a smo dobili podoben odgovor, da trgovska ponudba in storitve predstavljajo vedno večji delež posla na njihovih črpalkah. Opažajo, da je dodatna ponudba ključna v vseh dnevih v tednu, zato prodaja trgovskega blaga bistveno ne odstopa glede na posamezen dan. Ob koncu tedna bolje prodajo storitev avtopralnice.

Na avtocestnih postajališčih so postanki vedno daljši

Bencinski servisi ob ključnih prometnih žilah so tako postali prava počivališča. Postanki so vse daljši – tudi zaradi vse bogatejše ponudbe. Matjaž Šifkovič iz Petrola poudarja, da počivališča niso več namenjena zgolj 10-minutnim postankom za oskrbo z gorivom in za dolivanje olja. Pravi, da voznikom pogosto služijo tudi za reševanje težav na poti, tudi za strokovno pomoč okoli avtomobila. Poleg trgovin in restavracij zato urejajo tudi zelene površine in otroška igrišča.

Kaj pa če se na poti mudi in čakaš na blagajno kot v običajni trgovini?

Ob razširjeni dejavnosti bencinskih servisov pa že prihaja tudi do gneče pri opravljanju različnih nakupov in storitev. Na bencinskih servisih se srečujejo kupci, ki so se ustavili le za oskrbo z gorivom, in kupci, ki so prišli v trgovino. V družbi MOL v skladu z razvojno strategijo preučujejo možnosti bolj priročnega nakupa za goste, ki želijo samo točiti gorivo oziroma se poslužiti samo nakupa v trgovskem delu. Problema se zavedajo tudi pri Petrolu, kjer so na nekaterih večjih bencinskih servisih že uvedli ločene blagajne za ostale storitve in za plačilo goriva. Možnost hitrejšega nakupa goriva pa že ponujajo tudi preko digitalnih poti, kot je aplikacija Na poti.

Pa se res splača sredi noči ali v nedeljo na bencinski servis po kruh in mleko?

Čeprav energetski velikani vse bolj uspešno osvajajo trgovske storitve in ponujajo tudi akcije s točkami zvestobe in nalepkami za velike popuste akcijskih izdelkov, pa preprosta košarica izdelkov pokaže, da so razlike v ceni ob cestah lahko zelo velike.

V košarico smo dali plastenko vode (1,5 l), mleko (1 l), kajzerico, sladoled na paličici (100 do 130 ml) in liter motornega olja (10W-40 ali 15W-40). Upoštevali smo najnižje redne cene in primerjali podobne izdelke v trgovskih verigah Spar, Hofer in Lidl s cenami na bencinskih servisih družb Petrol in OMV Slovenija. Razlike so predvsem pri kruhu – bela kajzerica je denimo na bencinskem servisu tudi trikrat dražja kot v običajni samopostrežni trgovini. Precej dražja je tudi voda.