Renaultov časovni stroj

Pred 120 leti je le malokdo verjel, da bo kočija, ki se pelje brez konja, spremenila svet. Še bolj nora pa je bila vizija, da bo mogoče potovati brez spremstva kočijaža. Med prvimi vozniki je bil 21-letni Louis Renault.

Video: z Renaultovimi starodobniki po predmestju Pariza

Začelo se je na strmi pariški ulici …

Evropa je zibelka avtomobilskega razvoja. Prav častitljive obletnice velikih avtomobilskih izdelovalcev so tiste, ki dajo vedeti, da sta moč drzne ideje in inženirski pogum gonilo napredka. Na tak način se je začela tudi zgodba ene največjih evropskih avtomobilskih znamk, francoskega Renaulta. V majhni improvizirani delavnici na vrtu družinske hiše na zahodu Pariza se je navdahnjen z novim tehničnim čudom tistega časa, avtom, dela lotil Lousi Renault. Avto je snoval in izdeloval dve leti. Za božič 1898 je 21-letnik končal svoj projekt in ob eno najbolj strmih pariških ulic, rue Lepic, na pobočje slavnega Montmartra povabil svoje prijatelje in sosede. Louis Renault je z 200-kilogramskim in le 1,86 metra dolgim renaultom type A priplezal na vrh in osupnil navdušene gledalce. Njegov mali avto z enovaljnim 273-kubičnim motorjem (z močjo 1,75 KM) je namreč že imel menjalnik in kardansko gred, kar je bil svojevrstni tehnični presežek tistega časa - s katerim je uspel premagati strmino, ki jo do tlej ni zmogel noben drug avto. Nemudoma je dobil 12 naročil in takrat še brez prave delavnice ob pomoči predplačil navdušenih meščanov začel zgodbo, ki traja še danes.

Tovarna Flins: skrito svetišče tradicije in tehnična zakladnica znamke

Renault ima dolgo in bogato zgodovino, kljub izjemni dediščini pa nima svojega muzeja. Tradicijo in tehnično gensko banko neguje tako, da svoje najpomembnejše in tudi najstarejše avte pri življenju ohranjajo mehaniki. V zavetju skrbno varovanega dvorišča tovarne Flins stoji delavnica za klasične avtomobile, kjer skrbijo za njihovo obnovo, vzdržujejo zgodovino. Ta tehnična zakladnica znamke ima na skrbi kar 750 avtomobilskih veteranov. Gre za eno največjih voznih zbirk evropske avtomobilske industrije.

Foto: Dvorana slavnih

Zbirka, ki so jo ob 120-letnici prvič pokazali javnosti, osupne z raznolikostjo in kakovostjo. To je dvorana slavnih. V njej je veliko zvezdnikov - serijskih in motošportnih - , ki so v svojem času postavljali mejnike. V njej je denimo slavni pariški taksi type AG1, s katerim je Renault po obisku ZDA, po vzoru Fordovega modela T, zagnal velikoserijsko proizvodnjo in iz Pariza s temi avtomobili vojake vozil na fronto 1. svetovne vojne. Tam je tudi naša “katrca”, renault 4, ki je Dolenjce postavila na zemljevid avtomobilske Evrope, pa atraktivni eksot espace F1 s 3,5 litrskim V10 motorjem formule 1, ki je zmogel 300 km/h. V pičli uri časa, kolikor smo ga imeli na voljo v tej zakladnici tehniške zgodovine znamke, osupne zavedanje, kaj pomeni 120 let izdelovanja avtomobilov z vsemi vzponi in padci. Renault je postal to, kar danes je, predvsem zaradi svoje drznosti in genialne ideje o “avtomobilih za življenje”, ki je bila osnova za nekatere najbolj uspešne modele, kot so renault 4 (1961), renault 16 (1965), renault 12 (1969), renault 5 (1972), renault espace (1984) in v novi dobi twingo ter scenic. Renault je pustil velik pečat tudi motošportu, kjer še posebej izstopa formula 1. Veliko tehnologije so z dirkališč prenesli v serijsko proizvodnjo …

Zgodovinski kabaret v živo

Za volanom 85 let stare limuzine: renault vivastella

Vozite previdno. Leta 1933 še ni bilo varnostnih pasov, smernikov tudi ne, zato menjavo smeri nakažite z roko - kot na kolesu. In zavore … no ja, ohranjajte varnostno razdaljo, pred 85 leti so bili pojemki precej drugačni kot danes,

mi razloži eden od mehanikov specialistov Renault classic delavnice, ko sedem za volan šik limuzine, renaulta vivastella, odete v les, žamet in krom.

V trenutku se znajdem v norih tridesetih, pa ne mojih, ampak tistih med obema svetovnima vojnama. V rokah imam skoraj pet metrov dolge, 1,7 tone težke, glasne in nadvse romantične avtomobilske zgodovine. Previdno spuščam čvrsto sklopko, dodajam plin, z vrtljaji naraste teatralnost občutkov in zvok 3,1-litrskega vrstnega šestvaljnika s 44 kilovati postaja vse glasnejši. Volan je posreden in v primerjavi z današnjimi dimenzijami tudi velik kot krmilo v Titaniku. Prestavljanje poleg trde sklopke spremlja kovinski zven - brez vmesnega plina orjaška ročica ne “pade” v prestavo. Le tri so na voljo. Tremo hitro zamenja navdušenje. Preseneti blaženje, pravi Francoz. Udobno so se vozili že takrat. Odločneje pohodim plin, a se brez varnostnega pasu počutim malo nelagodno. Ne zgodi se kaj dosti, motor si vzame čas za dvig vrtljajev. Nato elegantno, v najvišji 3. prestavi s hitrostjo približno 80 km/h lepo zajadrava po podeželskih cestah. Avto je pregleden in zdi se, da je dolg prednji del že skoraj sredi ovinka, ko je kabina šele na vstopu. Ujamem pogled osuplega voznika v enem izmed modernih avtov, ki v vseh krožiščih spoštljivo puščajo prednost markantnemu veteranu velikoserijskega luksuza iz 30. let prejšnjega stoletja. Pokroviteljsko mu prikimam:

Vem, vem takih več ni.

Svoja zgodba pa so zavore. Prav nič odločen pojemek naraste z zamikom, čeprav zaviram odločno. To mi da misliti. Vozim avto, ki je nastal 45 let pred mojim rojstvom, a kot voznik premostim časovni prepad med mojo in njegovo dobo. Bo to ostalo tako ali gremo vozniški zanesenjaki po poti usode kočijažev? Bo naveza voznik, avto in cesta nerazdružljiva tudi v naslednjem stoletju? Ne vem, a priznam, da sem užival v romantičnem trenutku avtomobilske zgodovine. Vse najboljše Renault.

Dolenjci del Renaultove zgodovine: iz Novega mesta letos že štirimilijonti avto

Del zgodovine Renaulta je tudi naša edina avtomobilska tovarna Revoz iz Novega mesta. V njej že 60 let izdelujejo vozila, v maju pa bo iz nje zapeljal štirimilijonti avto. Renault je v Novo mesto prišel leta 1973, ko so v takratnem IMV-ju začeli izdelovati renault 4 “katrco” z zmogljivostjo 24 vozil na dan. Kako dramatičen je napredek avtoindustrije, dovolj zgovorno priča podatek, da Dolenjci danes v treh izmenah naredijo 965 avtomobilov na dan, vsako minuto in pol enega.

Najuspešnejši trije “dolenjski renaulti”

Zanimivi štirje …

Med 120 različnimi avtomobili smo izbrali štiri renaulte, ki tako ali drugače sodijo med posebneže v zares bogati zgodovini te znamke.

Renault je na začetku dvajsetih predstavil ekspedicijsko terensko vozilo s tremi osmi type MH na osnovi obrtniškega dostavnika. Z njim so se 15. novembra 1924 iz južne Alžirije podali na prečenje Afrike vse do Cape Towna. Ekspedicijo, ki je pokazala nove razsežnosti namenske uporabe avta, so uspešno končali 7. julija 1925. Prevozili so več kot 23.000 km, prečkali 35 rek in pomagali pri gradnji ali popravilu 129 mostov. Najvišja hitrost, ki jo je dosegel ta terenec, je bila 50 km/h.

Po 2. svetovni vojni je bilo treba Francijo postaviti na kolesa. To je uspelo prvemu velikoserijskemu renaultu, modelu 4CV . Od leta 1946 do do 1961 so jih naredili kar 1,1 milijona, jih izvažali v pet držav in se Fiatom, Volkswagnom ter drugimi spustili v bitko za rekorde izdelanih vozil.

Renault 4 je brez sence dvoma ena od matičnih celic znamke, ki je vplivala na celotno avtomobilsko industrijo. Katrca je predhodnik današnjih križancev. Avto zanjo in zanj, za vsak dan, za vse naloge in z dovolj prostora za 5 ljudi ter njihovo prtljago. Leta 1961 je Evropa spoznala avtomobilski multipraktik osebne mobilnost. Katrca je dobila vzdevek “blue-jeans” avto. Leta 1969 so jo začeli izdelovati tudi v Litostroju, proizvodnjo pa tri leta pozneje preselili v Novo mesto v IMV. To je avto, s katerim v Renaultovo zgodovino vstopi tudi Slovenija.

Med novejšimi vsekakor ne moremo mimo renaulta espaca. Leta 1984 je utemeljil razred enoprostornežev in bil prvorojenec tehnične poroke osebnega avtomobila in lahkega dostavnika. S konceptom avtomobilske dnevne sobe z vrtljivimi in premičnimi sedeži je Renault postavil temelje sodobnega križanja avtomobilskih razredov. Renault je z njim osupnil konkurenco, šok pa so pozneje nadaljevali še twingo, scenic in avantime.

Počival pol stoletja in “vžgal” v prvem poskusu

Eden zadnjih modelov, ki jih je Louis Renault predstavil pred 2. svetovno vojno, je bil elegantni primaquatre. Ta udoben, dinamičen in prostoren avto so na pariškem salonu pokazali kot avtomobilsko muzo premožnih. Nato je izbruhnila vojna. Po naključju so 50 let pozneje odkrili enega teh modelov (1937) v prvotnem stanju, povsem nevoženega. Barva je bila v slabem stanju, njegov 2,3-litrski štirivaljnik pa so zagnali v prvem poskusu. 

Vozni park, da te kap …

Pri Renaultu so nam na 100-kilometrski etapi od hotela do tovarne Flins zaupali volane desetih starodbnikov, med katerimi je bil najmlajši espace 1 turbo DX iz leta 1989. Poleg najstarejšega vivastelle smo se v tem časovnem stroju stroju vrnili še v leto 1977 za volan “petice" (R5 TL), pa v leto 1966 za volan renaulta 16, ki je takrat z uporabnostjo, prostornim prtljažnikom, opremo in zmogljivostmi gradil temelje sodobnih 5-vratnih kombilimuzin “ljudskega razreda”. Pred izjemno restavratorsko delavnico za obnovo klasičnih avtov na zahodu Pariza, smo se pripeljali v renaultu 20. Ta je že leta 1977 začrtal smer aktivne in pasivne varnosti z novimi rešitvami kot so karoserijska območja, ki absorbirajo in preusmerjajo energijo ob trku. Renault 20 je poskrbel tudi za nekatere tehnološke presežke pri udobju: električno pomična stekla, centralno zaklepanje, tempomat in omejevalnik hitrosti.

Zlasti povojni tehnični preskok, ko je avto tudi pri Renaultu postal ljudski in so pri zasnovi izginile oblike “kočije” z ročnim delom in se pojavila prve karoserije nove velikoserijske dobe, je po voznih občutkih modele iz zgodnji 50. in 60. let precej bolj približal današnjemu času. V renaulta 5 iz leta 1977 se preprosto lahko usedeš in pelješ. Je tih, dovolj zmogljiv in lepo vodljiv. Pa je med njim in sodobnim cliom kljub temu pravo brezno varnostnih in tehničnih razlik. Tega se zaveš, ko starodobnik pelješ v današnjem prometu. Je pa to zares zanimiva izkušnja.

Osupljiva je izkušnja znamenitega pariškega taksija renault type AG1 FL iz leta 1910. Kar težko si je predstavljati, da je ta dobro tono (1020 kg) težek in 3,7 metra dolg avto, ki je pravzaprav kočija z dvovaljnikom, takrat po pariških ulicah med vpregami že drvel s hitrostjo 40 km/h. Kar 1100 so jih izvozili na Otok in poskrbeli za mobilnost Londona.