1987
+386 1 530 53 53
V Kamniško-Savinjskih Alpah se na nadmorski višini med 1200 in 1667 metri razprostira skoraj tisoč hektarov velika sredogorska planota, ki s svojo naravno, kulturno in duhovno dediščino sodi med največje zaklade našega gorskega sveta. Velika planina s svojimi razgledi, naravo in pastirskimi stanovi vabi na izlet v vseh letnih časih, še posebej čarobno privlačna pa je pozimi …
Zaradi razmeroma preprostega dostopa je Velika planina v vseh letnih časih dostopna skoraj vsakomur. Zima v gorah je čudovita, a je tudi na idilični pastirski poti treba spoštovati veter, sneg in mraz. Z našim hibridnim cestnim terencem RAV4 smo na poti proti Veliki planini le streljaj pod vrhom prelaza Črnivec (902 m) zavili z glavne ceste, ki povezuje Kamnik in Gornji Grad. Na mestoma precej strmi, zasneženi in močno poledeneli gorski cesti, ki nas je od razcepa pri Kranjskem Raku popeljala proti našemu planinskemu izhodišču Rakove ravni na 1187 metrih nad morjem, smo znova zadovoljno pokimali učinkovitemu električnemu štirikolesnemu pogonu. Prav na takih izletih v zahtevnih voznih razmerah se pokažejo vse ključne prednosti zasnove cestnega terenca.
Gorska cesta je še vedno cesta: parkirajte tako, da ne ovirate dostopa!
Ob krajših zimskih dnevih je ključno, da si za aktivnosti v gorah izberete višja, še dostopna izhodišča, da si s tem skrajšate čas pristopa in ste pred temo ali poslabšanjem vremena že nazaj v dolini. A ob prizorih, ki smo jih na gorskih cestah videli po sprostitvi prehoda občinskih mej znotraj posameznih regij, velja opozorilo, da je tudi na gorskih cestah treba ohraniti neoviran dostop za posredovanje gorske reševalne službe, pa za plužna vozila, gozdno in kmetijsko mehanizacijo. Avto zato parkirajte na urejenem parkirišču, ne pustite ga na obračališčih ali ob cesti na način, da otežite promet. In še nasvet: pri parkiranju avto obrnite proti dolini, da v primeru novega snega ali blatne odjuge ne boste imeli težav s speljevanjem in obračanjem.
Obvezna zimska oprema
Mi so našega hibrida parkirali na zgledno očiščenem in urejenem ter celo z WC-jem opremljenem plačljivem (dnevno parkiranje stane za osebni avto 7 evrov) parkirišču Rakove ravni, kjer je dovoljeno tudi parkiranje za avtodome (ki stane 20 evrov na dan). Pri razcepu, kjer se cesta odcepi levo - mi pa smo se tam zapeljali desno - v smer planinskega doma na Kisovcu, je po dobrih 500 metrih vožnje na voljo še malce manjše parkirišče Jelšev konfin (1232 nmv.). Kljub razmeroma kratkemu dostopu po strmi poti skozi gozd do idilične gorske planote, kjer ni velike nevarnosti snežnih plazov, pa tudi na Veliki in Mali planini zime nikakor ne gre podcenjevati. V nahrbtniku ne sme manjkati topla tekočina, rezervne nogavice, dodaten sloj toplih oblačil, pripomočki za prvo pomoč, rokavice, kapa in obleka za zaščito pred vetrom. Zimskega pohoda po krožni pastirski poti Velike planine se ne lotevajte brez ustrezne obutve, gamaš in pohodnih palic. Kljub temu, da čudovita krožna pot, ki v dolžini 6,7 kilometra obide najlepše točke Velike in Male Planine vključno s pastirskimi kočami, razglednim grebenom Zeleni rob in idilično kapelico Marije Snežne, postreže s čudovitimi panoramskimi razgledi, zimske razmere na poti lahko pripravijo številne pasti.
Belo na belem: ne zahajajte s poti!
Belo planoto lahko hitro zagrnejo gosti oblaki in megla. Gorski reševalci so nemalokrat iskali premražene in izčrpane planince, ki so se v megli, snegu in vetru izgubili na prostranih planjavah z globokimi vrtačami in kamnitimi balvani. Ob poslabšanju vremena se zato nujno držite poti, ki so jih zaradi lažje zimske orientacije opremili s smučarskimi količki. Ti tudi v globokem snegu ali v zametih kažejo pot do planinskih domov oziroma proti dolini. Snežni kristali, ki jih dviguje močan veter, hitro in močno poslabšajo vidljivost tudi v sončnem vremenu. Gosta megla ali snežni metež pa planino v hipu spremenijo v labirint, kjer belo na belem lahko povsem zakrije pot oziroma prepoznavne točke planine ter koče.
Med zimsko opremo za obisk Velike planine ne smejo manjkati dereze. Nekateri prehodi so razmeroma strmi in shojene gazi hitro poledenijo ter so nevarne za zdrs. Na razglednem Zelenem robu veter nemalokrat naredi nevarne opasti, ki lahko segajo čez prepadni rob. V lovu na panoramske fotografije na stopajte na te snežne pomole, saj se lahko tovrstno početje konča usodno. Mraz vpliva tudi na zmogljivost baterije v mobilnem telefonu. Poskrbite, da bo ta pred vzponom napolnjena. Svetujemo tudi, da v nahrbtnik spravite dodaten akumulator za polnjenje mobilnega telefona. V času epidemije planinski domovi na Velik planini ne ponujajo vsega, kar so planinci, smučarji in izletniki navajeni. Pred načrtovanjem izleta zato obvezno preverite vremensko napoved, razmere in se pozanimajte glede ponudbe koč. Informacije o kočah in urniku nihalke - ta omogoča dostop iz doline do Šimnovca - so na voljo na spletni strani www.velikaplanina.si
Foto: Čudovita planina - tudi za začetnike
Je pa tokratni izlet primeren tudi za nabiranje prvih zimskih gorniških izkušenj na derezah, krpljah in turnih smučeh. Gorska planota je dobro zaščitena pred snežnimi plazovi, na njenih pobočjih pa je tudi kar nekaj lepih sankališč. Razvejano omrežje poti oziroma utrjenih kolovozov, ki poleti nudijo veliko užitkov za gorske kolesarje, pozimi ob pomoči snežnega teptalnika dovolj utrdijo tudi za uporabo tekaških smuči za “crosscountry” sprehode. Na lep zimski dan, kakršnega smo na planini doživeli mi, je zato izlet med zasnežene pastirske lesenjače odlična izbira za družine z otroki, ki se ob vsesplošnem pomanjkanju snega in vedrega neba po nižinah lahko tam zgoraj naužijejo zimskih radosti. Sani je vredno vleči za seboj: z malo sreče se boste s planine sankali vse do avtomobila.
Žilavi pastirji, ki nenehno pogledujejo v nebo
Največji unikat Velike planine je pastirska tradicija, ki sodi med najstarejše v Alpah. Na tej visoki planoti je poleti še vedno sedem delujočih pastirskih naselij, travniki te gorske planote pa nudijo sočno pašo več kot 300 glavi čredi govedi.
Ljudje so na tej planoti prisotni že od prazgodovine, zato je Velika planina s svojo dediščino in kulturo eden najbolj posebnih biserov v celotnih Alpah. Žilavi pastirji pravijo, da življenje na Veliki planini kroji skrb za ogenj in živino, prežeto pa je z nenehnim pogledovanjem v nebo. Vreme in dolžina dneva krojita pastirjev urnik in spisek opravil.
Pravi pastir naj bi znal uživati v samoti lastnih misli in to na tako lepi planini tudi za nas “dolince” ne bi smel biti pretežek izziv.
Leseni pastirski stan - avtohtona alpska arhitektura
Znamenite pastirske koče z ovalno “šotorsko” streho pokrito s skodlami - deščicami smreke ali macesna - so največja posebnost Velike planine. Arhitekturni razvoj tega pastirskega stanu oziroma tloris je šel po korakih: krog, oval, polkrog in pravokotnik. Prvotni stan je imel osrednji prostor z odprtim ognjiščem za pastirja, okrog katerega je bila pod ovalno streho še lopa za živino. V 30. letih prejšnjega stoletja so prvič začeli spreminjati zasnovo tako, da so prvič odprli stransko lopo za živino in v osrednjo izbo vstavili okna. Tako se je začela arhitekturna nadgradnja prvotnega stanu, ki se je na koncu spremenil v pravokotnik z ločenim bivalnim in gospodarskim delom. Danes je številne lepo urejene pastirske koče mogoče najeti kot počitniško namestitev.
Elektrika in sneg
Za planince, alpiniste, turne smučarje in vse ostale ljudi aktivnega življenjskega sloga je avto, ki je nekoliko bolj oddaljen od tal, ki zmore s štirikolesnim pogonom brez težav premagati tudi dolg klanec slabo očiščene zasnežene ceste in ima dovolj prostora za opremo, pameten nakup. Hibridna toyota RAV4 to zmore tudi na energetsko precej učinkovit način, saj kolesa zadaj poganja elektrika. Porabljena energija za vzpon se povrne pri spustu. Nazaj na glavno cesto smo se tako pripeljali s polno zalogo električne energije v pogonskem akumulatorju.
Iz doline na planino v 5. minutah, a več kot 200 metrov nad tlemi
Najhitrejši in hkrati najbolj ekološki dostop v gorski raj omogoča nihalka iz doline Kamniške Bistrice. S skoraj 1,7 kilometra obratovalne dolžine nosilne jeklenice in 857 metrov višinske razlike je nihalka na Veliko planino - do Šimnovca - tudi najdaljša nihalka v Evropi brez podpornih stebrov. V najvišji točki je od tal oddaljena kar 230 metrov. Skoraj tri tone težka nihalka se vzpenja s hitrostjo 8 m/s in v vsega petih minutah 32 potnikov pripelje na planoto med gorskimi vršaci. Od Šimnovca do Zelenega roba je postavljena sedežnica, seveda pa se na pot lahko podate tudi peš.
