Kako prepotujete vaš zadnji kilometer do cilja? Če je ta v mestu, verjetno peš, saj je z avtom vse težje priti prav do vrat vašega cilja. A v novi dobi električne mobilnosti gre tudi drugače: preskusili smo dva pripomočka, s katerima lahko udobno in hitro prepotujemo svoj zadnji kilometer …
Pojem “zadnji kilometer” poznamo iz logistike in tovornega prometa, kjer označuje pot blaga iz velikih obmestnih skladišč do končnih uporabnikov. A pojem “zadnji kilometer” se vse bolj uveljavlja tudi pri osebni mobilnosti; gre za tisto razdaljo, ki nam ostane od parkiranega avtomobila ali avtobusne postaje do našega končnega cilja.
Foto: Zelena mobilnost od vrat do vrat - električni trojček: avto, kolo in skiro
Namesto peš – s kolesom?
Tudi zato lahko v Ljubljani vidimo kolesarje, ki se po mestu prevažajo na manjših zložljivih kolesih; te uporabniki zložene vozijo v prtljažnikih svojih avtomobilov, ko jih rabijo, pa jih enostavno sestavijo pred avtom in do svojega cilja pridejo s poganjanjem pedalov.
A zakaj bi poganjali, če to lahko namesto nas počne elektrika? Ob potovalnih, mestnih in gorskih električnih kolesih se vse bolj uveljavljajo tudi manjša zložljiva električna kolesa. Ta imajo povsem enak namen kot običajna zložljiva kolesa; zaradi manjših mer okvirja, manjših koles in preklopnega mehanizma se jih da zložiti na tako majhno prostornino, da so kot ustvarjena za prevažanje v prtljažniku avtomobila.
Majhno, zložjivo, učinkovito
Eno od takšnih koles že nekaj časa kroji slovenski trg električnih koles: gre za zložljivo kolo F50e slovenske blagovne znamke S-bikes, ki so jo ustanovili pri podjetju Špan, znanem avtomobilskem trgovcu in ponudniku servisnih storitev. S-bikes F50e je po pogonski zasnovi enak ostalim električnim kolesom. Električni motor v zadnjem pestu kolesarju pomaga pri poganjanju in omogoča, da se s kolesom premika s precej manj moči kot pri običajnem kolesu. Samsungova baterija z zmogljivostjo 7800 mAh je potisnjena v okvir kolesa, zagotavlja pa do 65 km električne pomoči pri poganjanju – če kolo uporabljamo v varčnem načinu “eco”. Baterijo lahko s polnilnikom polnimo neposredno na kolesu ali pa jo odnesemo s seboj v dom oziroma pisarno; popolnoma izpraznjeno bomo napolnili v približno petih urah.
Preklopna zasnova omogoča razmeroma enostavno zlaganje kolesa; z zaklepom na okvirju, zložljivim krmilom, preklopnima pedaloma in pomičnim sedežem lahko kolo zložimo v približno meter dolg in malo manj širok paket, ki ne gre sicer v vsak avtomobilski prtljažnik, a v avtu vsaj nižjega srednjega razreda ne bi smeli imeti težav s prostorom zanj. Malce večja težava je masa kolesa; zaradi baterije, opreme in okvirja vse skupaj tehta približno 22 kilogramov, kar zahteva precej krepko roko pri nakladanju in razkladanju iz avta.
A kot prevozno sredstvo zadnjega kilometra se S-bikes F50e obnese odlično; kljub majhnim kolesom je kolesarjenje varno in udobno, kolo pa je dovolj okretno tudi za tesnejše kolesarske manevre. Kot pri vseh električnih kolesih tudi pri tem elektrika pomaga kolesarju do hitrosti 25/km/h – če želi voziti hitreje, mora to storiti le s svojimi nogami. Pomaga si s sedemstopenjskim Shimanovim menjalnikom, ustavlja pa se ob pomoči kolutnih zavor.
Še manjša kolesa, še manj kilogramov
Zložljivo električno kolo pa ni edino osebno prevozno sredstvo za zadnji kilometer poti; kot zanimiva alternativa se vse bolj uveljavljajo električni skiroji. Skiroji na nožni pogon so priljubljena otroška igrača (tudi za marsikaterega odraslega), z vgrajenim električnim motorjem in dovolj zmogljivo baterijo pa se iz igrače spremeni v uporabno prevozno sredstvo, s katerim se lahko s parkrišča zapeljemo tudi na malce daljšo (asfaltirano) pot. Preskusili smo skiro e-twow master slovenskega trgovca izdelkov blagovne znamke Green2go; električni motor z močjo 500 W poganja prednje kolo, z energijo pa ga oskrbuje baterija z zmogljivostjo 6500 mAh, ki je nameščena pod desko skiroja. Električni skiro deluje drugače od električnega kolesa; motorju ukazujemo z ročico na krmilu, s katero “dodajamo plin”, z drugo ročico pa zaviramo oziroma uravnavamo rekuperacijo zavorne energije. Tudi baterijo skiroja polnimo iz domače vtičnice, napolnimo pa jo v največ treh urah. V vožnji je skiro presenetljivo hitra igračka, ki doseže hitrost do 25 km/h, a zahteva nekaj spretnosti in previdnosti. Zaradi majhnih kolesc je treba paziti, da ne zapeljemo v kakšno luknjo ali špranjo, dobro je treba oceniti tudi hitrost pri zaviranju in z ravnotežjem manevrirati pri majhnih hitrostih. S hitrostjo se povsem enakovredno kosa z električnim kolesom, zaradi manjših mer in manjše mase (11 kg) pa je električni skiro res primeren za prav vsak avtomobilski prtljažnik ali zadnjo avtomobilsko klop.
Udobnejši zadnji kilometer
Preskus obeh električnih vozil hkrati je uresničil pričakovanja in odgovoril tudi na nekaj doslej neodgovorjenih vprašanj: krajše, nekajkilometrske vožnje po središču mesta obe igrači opravita z odliko in brez napak ter pomanjkljivosti. Uporaba je enostavna, prav nič naporna in tudi varna; na kolesarskih stezah je zelo enostavno držati korak z ostalimi kolesarji, ob upoštevanju prometnih pravil pa si tudi na skiroju povsem enakopraven udeleženec v prometu. Tudi na vroč poznopoletni dan vožnja ni bila prav nič naporna; lahkotno vrtenje pedal električnega kolesa ali stoja na deski skiroja ne bi smela spotiti uporabnika. Ko se vreme pokvari, je seveda drugače in v deževnih ali celo zasneženih dneh se je seveda treba ozreti po drugih vrstah mobilnosti. Sprijazniti se je treba tudi s tem, da na takšnih igračah ne moremo prevažati sopotnikov ali zajetnejših in težjih kosov prtljage oziroma tovora.
Kljub temu ocenjujemo, da si s takšnima osebnima mobilnima pomočnikoma zares lahko olajšamo naše zadnje kilometre in avto pustimo še malce dlje od končnega cilja; s tem si lahko zmanjšamo vsakodnevni stres iskanja parkirišča in tudi pocenimo naš mesečni račun za mobilnost.