Varnost: vzponi in padci

Prometna varnost na naših cestah je bila v letu 2018 najboljša doslej. A opozorilo, da to ni samoumevno, je zelo hitro prišlo že v januarju in začetku letošnjega februarja …

Če je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na slovenskih cestah umrlo 700 ali več oseb na leto, v devetdesetih letih približno 500 oseb, ob prehodu v novo tisočletje pa povprečno 261 oseb na leto, v zadnjih letih na slovenskih cestah umre v povprečju 100 oseb ali še manj. A že letos januarja in v začetku februarja 2019 je prišlo novo opozorilo, da na cestah varnost ni samoumevna: do prvega tedna v februarju je na naših cestah umrlo kar 15 ljudi.

Udeleženci v prometnih nesrečah v lanskem letu

Med umrlimi na cestah je bilo lani največ voznikov osebnih avtomobilov: 33. 18 umrlih je bilo motoristov in mopedistov, sopotnikov v avtomobilih je umrlo 18, pešcev 13, kolesarjev 8, voznikov tovornih vozil pa 5.

Med hudo telesno poškodovanimi izstopajo kolesarji, saj jih je bilo kar 188, motoristov in mopedistov je bilo 175, voznikov osebnih avtomobilov 171, 123 je bilo sopotnikov v vozilih, 112 pešcev, 8 pa voznikov tovornega vozila.

Motoristi, kolesarji in pešci

Med motoristi in mopedisti jih je v letu 2018 umrlo 18, v letu 2017 29, v letu 2016 24, v letu 2015 pa 26. Pri enoslednih motornih vozilih se je stanje torej izboljšalo. Manjše poslabšanje pa smo zabeležili pri pešcih, saj jih je lani umrlo 13: v letu 2017 je umrlo 10, v letu 2016 22, v letu 2015 pa 16 pešcev. Trend padanja se je nadaljeval pri kolesarjih: v letu 2018 jih je umrlo 8, v letu 2017 11, v letu 2016 13 in v letu 2015 pa 14.

Najpogostejši vzrok: neprilagojena hitrost

Med najpogostejšimi vzroki za najhujše prometne nesreče so policisti tako v 2018 kot tudi v 2017 zabeležili neprilagojeno hitrost, neprilagojeno stran ali smer vožnje ter neupoštevanje pravil o prednosti. Prva dva vzroka gresta z roko v roki, saj zaradi neprilagojene hitrosti vozniki pogosto “sekajo” ovinke oziroma skozi ovinke vozijo tako, da zapeljejo deloma ali v celoti na nasprotni vozni pas. Pogosto je tako ravnanje povezano tudi s (pre)ozkimi cestami.

Avtoceste in hitre ceste

Na avtocestah in hitrih cestah, ki so v upravljanju Družbe za avtoceste, je lani umrlo 15 oseb.

Nevarna čelna trčenja

Pri nesrečah z umrlimi izstopajo čelna trčenja (28  odstokov), zdrsi vozil s ceste - prevrnitve (20  odstokov), sledijo bočna trčenja (16  odstokov), povoženje pešca (14  odstokov), zdrsi vozil s ceste - trčenje v objekt (13 odstokov) in naleti (6  odstokov). Pri nesrečah s hudimi telesnimi poškodbami so na prvem mestu zdrsi vozil s ceste - prevrnitve vozila (21  odstokov), sledijo bočna trčenja (16 odstokov), drugo (16 odstokov), čelna trčenja (15 odstokov), povoženje pešca (13 odstokov), zdrsi vozil s ceste - trčenje v objekt (8 odstokov), v manjših deležih pa ostali tipi nesreč.

Ogroženi starostniki

Zanimive rezultate pokaže analiza starostnih skupin voznikov osebnih avtomobilov, ki so povzročili najhujše prometne nesreče. Jasno je viden trend upadanja deleža povzročiteljev v starostnih razredih od 18 do 24 let, od 25 do 34 in od 35 do 44 let. Hkrati pa je zaskrbljujoča rast deleža povzročiteljev v vseh višjih starostnih razredih: od 45 do 54, od 55 do 64, od 65 do 74 let in pri starejših od 75 let.
Ker je na cestah vse več starejših udeležencev v prometu, ki želijo ohraniti osebno mobilnost čim dlje in ker so starejši vse pogosteje med povzročitelji prometnih nesreč, vse več deležnikov prometne varnosti svoje aktivnosti usmerja proti starejšim udeležencem v prometu. Med njimi sta tudi Avto-moto zveza Slovenije in AMZS center varne vožnje na Vranskem. Podobno zanimanje kažejo tudi zavarovalnice, Agencija RS za varnost prometa in tudi organizacije upokojencev, ki že izvajajo različne aktivnosti za starejše - tudi v skupnih projektih namenjenih starejšim udeležencem v prometu.

Kaj nam pove daljše časovno obdobje?

Dejavnike, ki so pripomogli k bistvenem izboljšanju prometne varnosti v zadnjih desetih letih, moramo iskati v zakonodaji, nadzoru prometa, izboljšanih cestah in v dograjenem avtocestnem sistemu. A zasluge za večjo varnost imajo tudi precej varnejša vozila s sodobnimi varnostnimi sistemi, preventivni programi različnih izvajalcev, izboljšano izobraževanje, medijske in ozaveščevalne kampanje, uvedba obveznega tečaja varne vožnje za voznika začetnika, pa tudi splošna raven zavesti v družbi o varni udeležbi v prometu. Posredno je prometna varnost povezana tudi z ekonomsko aktivnostjo in stanjem v družbi, saj tako ali drugače odseva stanje v družbi tudi glede ravnanj, odgovornosti in strpnosti do sočloveka. Pomenljivo je dejstvo, da preskok oziroma prepolovitev povprečne vrednosti števila umrlih na cestah sovpada prav s časom uvedbe vinjet za uporabo avtocest in s tem povečano možnostjo uporabe precej bolj varnih avtocest in hitrih cest.

Zavedanje nevarnosti

Čedalje bolj se v družbi zavedamo negativnega pomena alkohola, kar se odraža tudi v prometu. Zavedamo se tudi vpliva motečih dejavnikov v prometu, kamor v zadnjem času najpogosteje štejemo uporabo mobilnega telefona med vožnjo - ne samo za pogovor, ampak za pisanje sporočil, dejavnosti na družbenih omrežjih in tudi snemanje voženj ter poznejšo njihovo objavo na teh omrežjih. Ne smemo pa prezreti tudi stanja udeležencev v prometu, ki so lahko tudi pod vplivom zdravil, v stresu, utrujeni in zaspani. Šele z aktivnostjo pri vseh naštetih dejavnikih bomo dosegli nadaljnji preskok v znižanju črne statistke na cestah.